OZ člen 619, 634, 634/2, 635, 635/2, 637. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba – stvarne napake – jamčevanje za napake – notifikacija – znižanje plačila – pobotni ugovor – ugovor zastaranja – pravica do izjave
Toženec je pobotni ugovor prvič podal v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer z vlogo z dne 10. 10. 2014, ga v nadaljevanju postopka umaknil, nato pa ponovno postavil. Pritožba opozarja, da je toženec podal pobotni ugovor iz previdnosti - le za primer, da bi kljub podanim drugim ugovorom sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku. Razveljavitev odločitve o glavnici in zakonskih zamudnih obresti od te glavnice iz prve alineje I. točke izreka zato narekuje tudi razveljavitev vseh odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z eventualnim pobotnim ugovorom. Odločanje o pobotnem ugovoru bo utemeljeno šele takrat, ko bo odločeno, da terjatev tožnice (vsaj delno) obstoji.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/4, 383, 383/2, 383/2-3, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - izvršba za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.
ZPSPP člen 24, 26, 26/1, 27. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 313, 313/2.
odpoved pogodbe - najemna pogodba
Pogodbeni stranki lahko (v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ) skleneta najemno pogodbo za določen čas z možnostjo predčasne odpovedi z odpovednim rokom, krajšim od enega leta.
Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
Niso nevarne tiste stvari, ki take šele postanejo bodisi z nepravilno uporabo, bodisi v določenih izrednih okoliščinah in izključno zaradi teh okoliščin. V teh primerih vzrok škode ni potencialno povečana nevarnost, ki jo prinaša stvar, pač pa nekaj drugega, nepravilna uporaba, opustitev dolžnega nadzora oziroma izredne okoliščine. Nastala škoda v takih primerih ni realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena objektivna odgovornost.
Tožena stranka je storila vse kar je lahko – položena sta bila predpražnika pred in za vhodnimi vrati, ob vhodu je stala opozorilna tabla, čistilka je pogosteje kot sicer brisala tla, ki vodijo do blagajne. Glede na vremenske razmere in opozorila bi morala biti tožnica bolj pozorna kje stopa, saj je lahko pričakovala, da so ploščice, ki so vlažne oziroma mokre, spolzke.
V okviru presoje skrbnosti, ki se zahteva od banke kot dobrega strokovnjaka in v posledici ugotavljanja morebitne protipravnosti njenega ravnanja, je pomembno opozoriti, (kar je izvedensko mnenje prezrlo), da tožeča stranka odškodninsko odgovornost tožene stranke gradi na lastni kršitvi svojih pogodbenih obveznosti. Posebej (skrbno) obravnavo zahteva od tožene stranke v situaciji, ko je sama nesporno ravnala v nasprotju s pogodbo (ni odplačevala kreditov) in s to kršitvijo resno ogrozila temeljni pogodbeni interes tožene stranke.
Napačno je stališče, da je bila toženka takoj ob razglasitvi insolvenosti oziroma najkasneje ob začetku postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko dolžna unovčiti zavarovanja. Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, prav tako je tudi le pravica in ne dolžnost kreditodajalca, da v primeru neplačila kredita ali nastopa insolventnosti tožene stranke odstopi od kreditne pogodbe.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sklep, ki v razlogih navaja le, da je izvedenec za sodelovanje na naroku in dopolnitev izvedenskega dela priglasil stroške, ki so mu bili priznani v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih, nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004480
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
prekoračitev hitrosti vožnje v naselju - stacionarni radar - Dopplerski merilnik hitrosti - nedvoumnost dokaza
V obravnavani zadevi ni bistveno, da konkretni merilnik hitrosti ne označuje konkretnega vozila, temveč da v konkretni situaciji (ko sta na fotografiji dve vozili) ni mogoče nedvomno in na prvi pogled, brez dodatnih analiz in pojasnil, zanesljivo ugotoviti, katero vozilo je prekoračilo hitrost. Pravilnik zahteva obvezno uporabo naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedoumno pripisovanje rezultata meritve in drugih podatkov kontroliranemu vozilu. Nedvoumnost dokaza je dokazni standard pravilnika in je vezan na slikovno dokumentacijo, določeno s certifikatom, ki sama po sebi izključuje naknadne analize dokaza ter je namenjena storilcu, ki lahko na podlagi fotografije sam jasno in očitno ugotovi, da je hitrost prekoračilo njegovo vozilo in se na podlagi takšnega dokaza odloči, ali bo zoper plačilni nalog vložil pravno sredstvo ali ne in kako bo gradil svojo obrambo.
Sodišče prve stopnje je, po oceni sodišča druge stopnje, pravilno presojalo dejanje tožene stranke prav skozi načelo sorazmernosti (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da odklop vode zaradi neplačila stroškov vodarine kot skrajni ukrep nikakor ni predviden za neplačilo obrazloženo prerekanega manjšega dela ob poravnanem večjem delu nespornega dela tega stroška. Takšen ukrep tožene stranke, kot izvajalke javne službe, je vsekakor nesorazmeren s težo posega v pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, kateri je z odklopom vode na njeni nepremičnini nenazadnje onemogočeno opravljati njeno gospodarsko dejavnost.
Tretji odstavek 33. člena SPZ je tudi po oceni sodišča druge stopnje potrebno razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti. Sodišče druge stopnje pri tem še pojasnjuje: da je v predmetnem motenjskem sporu tako odločujoče odgovoriti na vprašanje ali je lahko delno neplačilo računa podlaga za odklop dobave. Nesporno namreč je, da je plačilo omrežnine po računih tožene stranke med pravdnima strankama sporno. Tožena stranka, kot nosilka javne gospodarske službe v konkretnem sporu, vsekakor nastopa kot močnejša stranka, zato je njeno dejanje prekinitve dobave vode potrebno presojati tudi v tej luči, saj zaradi zgolj delnega plačila s strani tožeče stranke, ki je zmanjšano za cca. 171,00 EUR mesečno, same dejavnosti tožene stranke ne more ogroziti, nenazadnje ima ta na razpolago druga pravna sredstva, ki se jih je tudi že poslužila in je takšen ukrep prisiljevanja k plačevanju, med strankama spornih delov računa, vsekakor nesorazmeren.
obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti - zavrženje predloga za obnovo - nedovoljen predlog za obnovo - omejenost razlogov za obnovo postopka v sporih zaradi motenja posesti - nova dejstva in novi dokazi - nezakonito poslovanje sodišča - poseg v pravico do obravnavanja pred sodiščem
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, saj je obnova postopka pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP (430. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je v 2. in 4. točki obrazložitve pojasnjuje, da obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni dovoljen. Prav tako se obnova postopka ne more zahtevati zaradi nezakonitega poslovanja sodišča v kolikor je stranka takšen razlog že neuspešno uveljavljala v prejšnjem postopku.
vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - dvom o identiteti nepremičnine kot ovira za vpis v zemljiško knjigo
Stališče, da je treba po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 predlagani vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo - ustalilo se je stališče, da je treba navedeno določbo razlagati vsebinsko, in ne dobesedno. Vpisa ni mogoče dovoliti v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
zavarovanje denarne terjatve – neustrezna opredelitev premičnin v predlogu za izdajo začasne odredbe
V postopku izdaje začasne odredbe ne zadostuje (kot v izvršilnem postopku) zgolj splošna opredelitev predmeta izvršbe (v tem primeru dolžnikove premičnine).
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženem 18. 9. 2015, navedla, da zahteva vračilo odvetniških storitev skupaj z DDV, vračilo takse za predlog in sklep ter drugih stroškov v višini 10,00 EUR. Sodna praksa v takšnih primerih šteje, da je stroškovni zahtevek dovolj določen tako glede zahteve za vračilo odvetniških stroškov in DDV kot tudi za povračilo sodnih taks.
denarno kaznovanje priče – neopravičen izostanek z naroka – vročitev vabila na naslednji narok
Sodišče je pričo pozvalo, da v zvezi s svojo odsotnostjo z naroka predloži zdravniško potrdilo, priča pa je sodišče obvestila, da zdravniškega potrdila nima, saj je bil njen otrok iz šole odsoten zaradi naglavnih uši in ga zaradi tega ni peljala k zdravniku. Kljub takšnemu odgovoru priče je sodišče prve stopnje zaključilo, da svojega izostanka z naroka priča ni opravičila, čemur pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060316
ZD člen 176. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 79, 79/2, 79/4.
zavrženje tožbe – pristojnost slovenskih sodišč za nepremično zapuščino v tujini
Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086151
URS člen 14, 22, 25, 36, 36/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 214, 214/1, 215, 215/1, 358, 358-3, 377, 377/4, 380, 380/1. KZ člen 244. ZUstS člen 1, 1/3.
izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - pravica do obrazložene sodne odločbe - nedotakljivost stanovanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - oprostilna sodba - nedovoljeni dokazi - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Za dokaze, ki so pridobljeni ob hišni preiskavi v predkazenskem postopku na podlagi neobrazložene odredbe, velja zaradi kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave ekskluzijska sankcija iz drugega odstavka 18. člena ZKP.