predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pomanjkanje dovoljenja za poslovanje - domneva izbrisnega razloga - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - vpis spremembe sedeža družbe - predlog upravičenega predlagatelja
Vpis spremembe sedeža družbe v sodni register sodišče opravi na predlog upravičenega predlagatelja. Po uradni dolžnosti sodišče takšnega postopka ne more začeti.
Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP se nanaša na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. V danem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel. Zato domneva izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ne obstaja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - preživnina - poslabšanje premoženjskega stanja - dejansko vprašanje - zavrnitev predloga za prekinitev postopka
Vprašanje poslabšanja tožnikovega premoženjskega stanja in s tem njegove preživninske zmožnosti se nanaša na obstoj oziroma neobstoj dejstev. Gre torej za dejansko vprašanje ne pa predhodno v zgoraj opredeljeni vsebini 13. člena ZPP.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obstoječe premoženje dolžnika - kumulativnost pogojev za izdajo začasne odredbe - že izpolnjeni pogoji za izvršbo - namen zavarovanja z izdajo začasne odredbe - izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine
Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.
- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju.
oprostitev plačila sodnih taks – mladoleten otrok – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje staršev
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pogoje za oprostitev plačila sodne takse, ki izhajajo iz 11. člena ZST-1 in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16. Omenjeni pogoji se nanašajo na premoženjsko stanje stranke, ne pa na premoženjsko stanje tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega toženca (rojen 2009) je odločilno njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost njegovih staršev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060316
ZD člen 176. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 79, 79/2, 79/4.
zavrženje tožbe – pristojnost slovenskih sodišč za nepremično zapuščino v tujini
Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).
ZFPPIPP člen 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - seznam izvršilnih naslovov - neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prednostne terjatve - izvršilni naslov - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal. Pritožnikovo terjatev je prerekala stečajna upraviteljica, zato je na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve treba napotiti stečajnega dolžnika (ki ga seveda zastopa stečajna upraviteljica).
zavarovanje denarne terjatve – neustrezna opredelitev premičnin v predlogu za izdajo začasne odredbe
V postopku izdaje začasne odredbe ne zadostuje (kot v izvršilnem postopku) zgolj splošna opredelitev predmeta izvršbe (v tem primeru dolžnikove premičnine).
obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti - zavrženje predloga za obnovo - nedovoljen predlog za obnovo - omejenost razlogov za obnovo postopka v sporih zaradi motenja posesti - nova dejstva in novi dokazi - nezakonito poslovanje sodišča - poseg v pravico do obravnavanja pred sodiščem
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, saj je obnova postopka pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP (430. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je v 2. in 4. točki obrazložitve pojasnjuje, da obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni dovoljen. Prav tako se obnova postopka ne more zahtevati zaradi nezakonitega poslovanja sodišča v kolikor je stranka takšen razlog že neuspešno uveljavljala v prejšnjem postopku.
denarno kaznovanje priče – neopravičen izostanek z naroka – vročitev vabila na naslednji narok
Sodišče je pričo pozvalo, da v zvezi s svojo odsotnostjo z naroka predloži zdravniško potrdilo, priča pa je sodišče obvestila, da zdravniškega potrdila nima, saj je bil njen otrok iz šole odsoten zaradi naglavnih uši in ga zaradi tega ni peljala k zdravniku. Kljub takšnemu odgovoru priče je sodišče prve stopnje zaključilo, da svojega izostanka z naroka priča ni opravičila, čemur pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi.
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženem 18. 9. 2015, navedla, da zahteva vračilo odvetniških storitev skupaj z DDV, vračilo takse za predlog in sklep ter drugih stroškov v višini 10,00 EUR. Sodna praksa v takšnih primerih šteje, da je stroškovni zahtevek dovolj določen tako glede zahteve za vračilo odvetniških stroškov in DDV kot tudi za povračilo sodnih taks.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sklep, ki v razlogih navaja le, da je izvedenec za sodelovanje na naroku in dopolnitev izvedenskega dela priglasil stroške, ki so mu bili priznani v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih, nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti.
vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - dvom o identiteti nepremičnine kot ovira za vpis v zemljiško knjigo
Stališče, da je treba po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 predlagani vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo - ustalilo se je stališče, da je treba navedeno določbo razlagati vsebinsko, in ne dobesedno. Vpisa ni mogoče dovoliti v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004480
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
prekoračitev hitrosti vožnje v naselju - stacionarni radar - Dopplerski merilnik hitrosti - nedvoumnost dokaza
V obravnavani zadevi ni bistveno, da konkretni merilnik hitrosti ne označuje konkretnega vozila, temveč da v konkretni situaciji (ko sta na fotografiji dve vozili) ni mogoče nedvomno in na prvi pogled, brez dodatnih analiz in pojasnil, zanesljivo ugotoviti, katero vozilo je prekoračilo hitrost. Pravilnik zahteva obvezno uporabo naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedoumno pripisovanje rezultata meritve in drugih podatkov kontroliranemu vozilu. Nedvoumnost dokaza je dokazni standard pravilnika in je vezan na slikovno dokumentacijo, določeno s certifikatom, ki sama po sebi izključuje naknadne analize dokaza ter je namenjena storilcu, ki lahko na podlagi fotografije sam jasno in očitno ugotovi, da je hitrost prekoračilo njegovo vozilo in se na podlagi takšnega dokaza odloči, ali bo zoper plačilni nalog vložil pravno sredstvo ali ne in kako bo gradil svojo obrambo.
Sodišče prve stopnje je, po oceni sodišča druge stopnje, pravilno presojalo dejanje tožene stranke prav skozi načelo sorazmernosti (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da odklop vode zaradi neplačila stroškov vodarine kot skrajni ukrep nikakor ni predviden za neplačilo obrazloženo prerekanega manjšega dela ob poravnanem večjem delu nespornega dela tega stroška. Takšen ukrep tožene stranke, kot izvajalke javne službe, je vsekakor nesorazmeren s težo posega v pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, kateri je z odklopom vode na njeni nepremičnini nenazadnje onemogočeno opravljati njeno gospodarsko dejavnost.
Tretji odstavek 33. člena SPZ je tudi po oceni sodišča druge stopnje potrebno razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti. Sodišče druge stopnje pri tem še pojasnjuje: da je v predmetnem motenjskem sporu tako odločujoče odgovoriti na vprašanje ali je lahko delno neplačilo računa podlaga za odklop dobave. Nesporno namreč je, da je plačilo omrežnine po računih tožene stranke med pravdnima strankama sporno. Tožena stranka, kot nosilka javne gospodarske službe v konkretnem sporu, vsekakor nastopa kot močnejša stranka, zato je njeno dejanje prekinitve dobave vode potrebno presojati tudi v tej luči, saj zaradi zgolj delnega plačila s strani tožeče stranke, ki je zmanjšano za cca. 171,00 EUR mesečno, same dejavnosti tožene stranke ne more ogroziti, nenazadnje ima ta na razpolago druga pravna sredstva, ki se jih je tudi že poslužila in je takšen ukrep prisiljevanja k plačevanju, med strankama spornih delov računa, vsekakor nesorazmeren.