CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
OZ člen 147, 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 279a.
povrnitev nepremoženjske škode – nogometna tekma – poškodba zaradi prekrška igralca – udarnina leve strani prsnega koša s sumom na pok rebra – lahka telesna poškodba – telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – stranski intervenient – stroški postopka – uspeh po višini
V primeru začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovancu odškodnina pripada le izjemoma, če bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali če bi obstajale posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Sodišče prve stopnje je to škodo v zadostni meri upoštevalo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Stališče pritožbe, da je mogoče tudi stranskemu intervenientu naložiti povrnitev stroškov postopka, je zmotno, saj podlage za nekrivdno stroškovno obremenitev stranskega intervenienta v ZPP ni.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Orijentacioni kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Federacije Bosne i Hercegovine (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravičnega denarnega nadomestila nematerialne škode Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine, BiH, 2016) člen 1. Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 200.
prometna nesreča - Haaška konvencija - uporaba tujega prava - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - Orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker sta obe pravdni stranki soglašali z izdajo sodbe brez izvedbe nadaljnje glavne obravnave, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo izven naroka, zaradi česar pritožbeni očitek o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075356
ZPP člen 8, 339, 339/2, 229/2-14, 438, 438/1. OZ člen 110, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/2, 619, 620, 620/3.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - neizpolnitev - delna izpolnitev - razveza pogodbe - vrnitev danega - nadomestilo vrednosti - neupravičena obogatitev - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - naturalna restitucija
Vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema sicer ni bila mogoča brez dobave notranjih enot klimatskih naprav, vendar slednje ne pomeni, da sta pravdni stranki sklenili tudi prodajno pogodbo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje in razlog za sklenitev pogodbe, ki je bil znan obema strankama, ključno podjemnikovo delo, to je montaža notranjih enot, priklop na zunanjo enoto ter vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema. V tem primeru se zato pogodba, kljub temu, da vključuje dobavo dveh notranjih enot klimatskih naprav, šteje za podjemno pogodbo in ne za prodajno in podjemno pogodbo, kot to zmotno zaključi sodišče prve stopnje. Tožeča stranka ima sicer prav, da gre za delno izpolnitev (in ne neizpolnitev) obveznosti, vendar slednje ne pomeni, da tožena stranka ni imela pravice odstopiti od pogodbe. Možnost odstopiti od pogodbe je izključena zgolj v primeru, če nasprotna stranka (tožeča stranka) ne bi izpolnila le neznatnega dela svojih obveznosti, za kar pa v konkretnem primeru nedvomno ne gre.
Glede na ugotovljeno možnost vrnitve danih stvari, bi lahko tožeča stranka izgubo vrednosti teh stvari uveljavljala zgolj z odškodninskim zahtevkom, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Vrnitveni in odškodninski zahtevek se ne izključujeta, temveč se lahko dopolnjujeta in kumulativno uveljavljata. Tožeča stranka odškodninskega zahtevka ni uveljavljala, zahtevka za plačilo vrednosti dosežene koristi, pa ob ugotovljeni možnosti vrnitve danih stvari (naturalna restitucija), ne more uspešno utemeljevati s trditvami o zmanjšanju njihove vrednosti.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
Toženec je tudi s tožnikovim denarnim vložkom v svojem imenu, in ne v imenu družbe (ki je nastopala le kot sredstvo za izpeljavo posla), posel nadaljeval z A. A. in bil s tem neupravičeno obogaten. Tožnik pa je nekaj dal, ničesar pa ni pridobil (pri čemer toženec darilnega namena ni niti zatrjeval), s čimer je bil nedvomno prikrajšan.
Za toženca ni sporno, da je prišlo do odstopa od dogovora, pri čemer pa ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo (dogovor), pravico do vrnitve tistega, kar je dala, v konkretnem primeru torej tožnik do vrnitve zneska 35.000,00 EUR, saj bi bil toženec v nasprotnem primeru neupravičeno obogaten.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/3. SPZ člen 143. ZFPPIPP člen 131.
hipoteka - ločitvena pravica
Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072585
ZFPPIPP člen 14, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. OZ člen 51.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – obdobje izpodbojnosti – insolventnost – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – domnevana baza – cesija – neobličnost pogodbe – običajen način izpolnitve – vnaprejšnji dogovor o načinu izpolnitve – poslovna praksa
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da sta se pravdni stranki vnaprej (ob naročilu blaga) dogovorili za plačilo s cesijo oz. asignacijo, zaradi česar ni mogoče trditi, da pomeni sklenitev cesijske pogodbe neobičajen načina plačila tožnice. Domneva iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP namreč izhaja iz predpostavke, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi moral upnika opozoriti na insolventnost tistega, ki izpolnjuje. Od upnika pa ni mogoče zahtevati prepoznave tega znaka, če je bilo že ob naročilu dogovorjeno, da bo upnik prejel plačilo na podlagi cesije.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo odgovora, zakaj in kdaj je prišlo do razlitja mlečnega izdelka pred vitrino. Ti okoliščini spadata v prva dva elementa krivdne odškodninske odgovornosti – v opis samega škodnega dogodka in drugega elementa odškodninske odgovornosti – vzročne zveze. Opisane prvine šele soustvarjajo podlago za ugotavljanje nadaljnjega elementa odškodninske odgovornosti – protipravnosti ravnanja oziroma opustitve.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oz. vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in vnaprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo.
Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja druge toženke.
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - preživnina - poslabšanje premoženjskega stanja - dejansko vprašanje - zavrnitev predloga za prekinitev postopka
Vprašanje poslabšanja tožnikovega premoženjskega stanja in s tem njegove preživninske zmožnosti se nanaša na obstoj oziroma neobstoj dejstev. Gre torej za dejansko vprašanje ne pa predhodno v zgoraj opredeljeni vsebini 13. člena ZPP.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
razveza pogodbe po samem zakonu - plačilo dvojne are - sprememba nepogodbene obveznosti v pogodbeno obveznost - novacija
Pritožba nima prav, da med strankama ni obstajala obveznost, s tem ker je prodajna pogodba z dne 22. 1. 2014 bila razvezana po zakonu samem, ker je na podlagi razvezane prodajne pogodbe nastala obveznost tožene stranke za plačilo dvojne are skladno z drugim odstavkom 65. člena OZ. Glede te sedaj nepogodbene obveznosti pa bi stranki smeli in lahko sklenili, da se spremeni v pogodbeno razmerje - namesto plačila dvojne are vštevanje te dvojne are v kupnino po novi prodajni pogodbi.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. SPZ člen 65, 66.
ugovor tretjega - solastnik stvari - izpraznitev in izročitev nepremičnine - upravičenja solastnika
Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).
Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085517
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3, 23, 23/1, 27.
ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije – pristojnost sodišča v zvezi z nasprotno tožbo – dopustnost dogovora o izključni sodni pristojnosti – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – prisilen predpis – litispendenca – visečnost pravde – isti zahtevek – dajatvena tožba in nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti
Z dogovorom o izključni pristojnosti po členu 23 odstavek 1 Uredbe Sveta št. 44/2001 je mogoče preprečiti učinke člena 6 številka 3 Uredbe Sveta št. 44/2001. Derogacija pristojnosti v vseh zadevah pa vendarle ni dopustna. Ovira za dopustnost derogacije pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek, je lahko v posebnih določbah o litispendenci (člen 27 Ur edbe Sveta št. 44/2001).
Ker gre za isti pogodbeni predmet, je pristojnost sodišča po tožbi podana tudi za odločitev o nasprotni tožbi, ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2. ZPP člen 14, 252, 252/1, 252/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8. KZ člen 244, 244/1.
odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – pomoč pri storitvi kaznivega dejanja – solidarna odškodninska odgovornost pomagača – dokazovanje z izvedencem – pregled listin, ki jih stranka ni predložila do prvega naroka – kršitev načela kontradiktornosti
Namen določil 186. člena OZ je, da v primeru, ko je škodo povzročilo več oseb, oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
Izvedenec je pomočnik sodišča in ima med dokaznimi sredstvi specifičen položaj. Kot pomočnik sodišča ima glede vprašanj, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj razjasnjevalno dolžnost.