ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.
Niso nevarne tiste stvari, ki take šele postanejo bodisi z nepravilno uporabo, bodisi v določenih izrednih okoliščinah in izključno zaradi teh okoliščin. V teh primerih vzrok škode ni potencialno povečana nevarnost, ki jo prinaša stvar, pač pa nekaj drugega, nepravilna uporaba, opustitev dolžnega nadzora oziroma izredne okoliščine. Nastala škoda v takih primerih ni realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena objektivna odgovornost.
Tožena stranka je storila vse kar je lahko – položena sta bila predpražnika pred in za vhodnimi vrati, ob vhodu je stala opozorilna tabla, čistilka je pogosteje kot sicer brisala tla, ki vodijo do blagajne. Glede na vremenske razmere in opozorila bi morala biti tožnica bolj pozorna kje stopa, saj je lahko pričakovala, da so ploščice, ki so vlažne oziroma mokre, spolzke.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085869
ZIZ člen 96. SPZ člen 42, 101. ZPP člen 77, 77/2, 188, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 58, 59. ZFPPIPP člen 97, 101, 245, 296, 296/2, 386.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – obseg skupnega premoženja – nepravilno zastopanje – postopek osebnega stečaja – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – pravdna sposobnost – pooblastilo odvetniku – pooblastilo poslovno nesposobne osebe – prenos pooblastil na upravitelja
Če je bilo stanovanje prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način. Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala. Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja. Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek.
Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo. Za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.
ZJN-2 člen 7, 8, 9, 24, 110, 110/1, 110/1-5, 110/1-7. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 90, 90/2, 92, 299. ZPVPJN člen 42, 46, 46/2.
javna naročila – ustni dogovor – kršitev pravil postopka javnega naročanja – uveljavljanje ugovora ničnosti s strani naročnika – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – tek zakonskih zamudnih obresti
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, če bi se naročnik, ki je naročil izvedbo dela mimo pravil javnega naročanja, pred plačilom vtoževane terjatve branil z ugovorom, da je pravni posel ničen in da bi šlo za obid pravil o javnem naročanju, če bi moral vrnit prejeto korist (plačati za storitev).
OZ člen 619, 634, 634/2, 635, 635/2, 637. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba – stvarne napake – jamčevanje za napake – notifikacija – znižanje plačila – pobotni ugovor – ugovor zastaranja – pravica do izjave
Toženec je pobotni ugovor prvič podal v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer z vlogo z dne 10. 10. 2014, ga v nadaljevanju postopka umaknil, nato pa ponovno postavil. Pritožba opozarja, da je toženec podal pobotni ugovor iz previdnosti - le za primer, da bi kljub podanim drugim ugovorom sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku. Razveljavitev odločitve o glavnici in zakonskih zamudnih obresti od te glavnice iz prve alineje I. točke izreka zato narekuje tudi razveljavitev vseh odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z eventualnim pobotnim ugovorom. Odločanje o pobotnem ugovoru bo utemeljeno šele takrat, ko bo odločeno, da terjatev tožnice (vsaj delno) obstoji.
ZPSPP člen 24, 26, 26/1, 27. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 313, 313/2.
odpoved pogodbe - najemna pogodba
Pogodbeni stranki lahko (v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ) skleneta najemno pogodbo za določen čas z možnostjo predčasne odpovedi z odpovednim rokom, krajšim od enega leta.
STANOVANJSKO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0084608
ZArbit člen 11. SZ-1 člen 80, 82, 82/3. ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 62. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-5, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški izvedenca – ugovor o pristojnosti arbitraže – pogodba o skupnosti etažnih lastnikov – skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – stroški upravljanja – vplačilo v rezervni sklad
SZ-1 priznava skupnosti lastnikov kakovost pravne osebnosti, če je takšna skupnost kot pravna oseba vpisana v sodni register. Skupnost lastnikov izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz registra skupnosti lastnikov (tretji odstavek 82. člena SZ-1).
Dokler je tožeča stranka vpisana v sodni register, je treba šteti, da ima kakovost pravne osebnosti. Pravno sredstvo za dosego prenehanja pravne osebe zaradi ničnosti listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis, je tožba za ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/3. SPZ člen 143. ZFPPIPP člen 131.
hipoteka - ločitvena pravica
Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine.
stroški postopka – odmera odvetniških stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok – ponovljeni postopek – kilometrina – izračun kilometrine – davek na dodano vrednost (DDV)
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage.
Več spletnih pripomočkov kaže, da je razdalja med D., kjer ima sedež svoje odvetniške pisarne pooblaščenka druge toženke, in N., okoli 79 km, zato prijavljeno število prevoženih kilometrov na narok 80 km ustreza življenjski realnosti.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. SPZ člen 65, 66.
ugovor tretjega - solastnik stvari - izpraznitev in izročitev nepremičnine - upravičenja solastnika
Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).
Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).
OZ člen 18, 18/1, 311, 462, 462/1, 468, 468/1, 468/1-2, 468/1-3, 468/2, 470, 470/2, 477, 477/1, 478, 480, 480/1.
(skrita) stvarna napaka – znižanje kupnine – odstop od pogodbe – primeren dodaten rok – konkludentna izjava volje – odškodninski zahtevek zaradi napake – pravna narava dobropisa – prekluzivni rok materialnega prava – izguba pravic – ugovor predpravdnega pobota
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka o napaki pravočasno obvestila prodajalca. Ta je trdil, da napake ni. Trditve tožeče stranke (kupca medu) bi lahko preizkusil sam. Samostojnega, od tožeče stranke neodvisnega preizkusa meda se ni niti lotil, niti ni pokazal nobenega namena, da bi se ga kdajkoli lotil. Prvostopenjsko sodišče je povsem prav presodilo, da dodaten rok nima nobenega smisla, če prodajalec zanika že obstoj napake, pri tem pa niti ne pregleda vzorcev medu.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
oprostitev plačila sodnih taks – mladoleten otrok – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje staršev
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pogoje za oprostitev plačila sodne takse, ki izhajajo iz 11. člena ZST-1 in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16. Omenjeni pogoji se nanašajo na premoženjsko stanje stranke, ne pa na premoženjsko stanje tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega toženca (rojen 2009) je odločilno njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost njegovih staršev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 12, 12/3. ZPP člen 365, 365-1.
predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - trditvena podlaga - dopolnitev predloga - pravni interes za pritožbo
Stranka mora sama skrbeti za svoje interese. Če bi želela, da je v postopku ne zadenejo posledice premalo skrbnega pravdanja, bi morala poskrbeti za to, da bi bila v stiku s svojo pooblaščenko in bi ji lahko posredovala vse pomembne podatke, da bi jih lahko ona navedla v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Sodišče prve stopnje je odločilo le o predlogu prvo tožnice za oprostitev plačila sodne takse. Izpodbijane odločbe, ki bi se nanašala na drugo tožnico ni. Druga tožnica ni imela pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo odločeno o nobenih njenih pravicah.
Tožničin prispevek k nastali škodi je tožena stranka v postopku uveljavljala le s trditvijo, da nobenemu od drugih potnikov v čakalnici postaje zaradi vlažnih tal ni spodrsnilo. To pa ni razlog, ki bi lahko povzročitelja škode delno razbremenil odgovornosti.
Izdatki oškodovanca, ki so nastali zato, ker se je pred pravdo obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka.