izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev z očitki
Tožnik v spornem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela. Prav tako tožena stranka tožniku v postopku izredne odpovedi ni omogočila zagovora niti ga ni seznanila z očitki, ki naj bi bili razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaoposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bil podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 4. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 112, 112/1, 112/8.
obveznost plačila – plačilo za opravljeno delo – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – rok za vložitev tožbe – nepristojno sodišče – zavrženje tožbe – zamuda roka za vložitev tožbe
Tožnik uveljavlja zahtevke iz delovnega razmerja zoper družbenika izbrisane družbe. B. d.o.o. je bila izbrisana iz sodnega registra dne 26. 8. 2011. V skladu s takrat veljavnim 10. odstavkom 442. člena ZFPPIPP bi moral tožnik zoper družbenika izbrisane družbe, torej zoper toženo stranko, vložiti tožbo v roku enega leta od objave izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Tožnik je tožbo vložil 23. 8. 2012, torej znotraj enoletnega roka v smislu 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP, vendar na nepristojno sodišče. Če je vloga vezana na rok, se po 1. odstavku 112. člena ZPP šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ker je v obravnavani zadevi pristojno sodišče tožbo prejelo šele 18. 5. 2015, je pravilno štelo, da je vložena po preteku roka. Ker je imel tožnik pooblaščenca odvetnika, tudi ne gre za primer iz 8. odstavka 112. člena ZPP (po katerem je tožbo treba šteti za pravočasno vloženo, če bi vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču bilo možno pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca ali očitni pomoti vložnika). Zato je tožba pravilno zavržena kot prepozna.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
Ker je bilo o pobotnem ugovoru, s katerim je tožeča stranka v drugem delovnem sporu uveljavljala v pobot terjatev, ki jo uveljavlja s tožbo v tem sporu, že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - prenehanje potrebe po delu
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - diskriminacija
Pri individualni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima delodajalec pravico, da odpusti delavca po svoji izbiri, pri tem pa ne sme ravnati diskriminatorno.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev odpovedi
V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je uveljavljeno stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge določenega delovnega mesta oziroma delo, ki ga opravlja delavec, porazdeli med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Zaradi dejanske ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II le v sporni poslovalnici niti ni bistvena sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta. Takšna ugotovitev po stališču pritožbenega sodišča predstavlja podlago za sklepanje, da je obstajal poslovni razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Na utemeljenost poslovnega razloga in s tem na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva ugotovitev, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, drugemu zaposlenemu delavcu povečal obseg dela. Bistveno je, da dodelitev dela, ki ga je opravljal tožnik, drugim zaposlenim pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik vodje II.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev - starejši delavci - varovana kategorija delavcev - delavec pred upokojitvijo - prehodna ureditev
V zvezi z vprašanjem, kdaj mora delavec dopolniti starost določeno v prehodni določbi 226. člena ZDR-1 v povezavi s 114. členom ZDR-1, je odločilno dejstvo, ali delavec določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pa, ali jo dopolni enkrat v letu, v katerem mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnica je starost 56 let, ki je za leto 2015 določena v 226. členu ZDR-1, dopolnila med odpovednim rokom, in ne ob vročitvi redne odpovedi iz poslovnega razloga. Ker je bila tožnica ob odpovedi stara 55 let, ni izpolnjevala pogoja iz 226. člena v zvezi s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1, zato ji je tožena stranka lahko brez njenega pisnega soglasja odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo – invalid III. kategorije
Ne glede na to, da je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in se pri tem skliceval na zaposlitev in plačo v A. d. o. o., je ostalo nerazčiščeno, zakaj je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter ali tožnik res uveljavlja le nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma, kaj uveljavlja in kaj lahko uveljavlja glede na dejansko in pravno situacijo. Ker toženec dejanskega stanja v tej smeri ni razčistil in o tem, ali tožniku pripada pravica do katerega drugega ustreznega nadomestila, ni odločil, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. alineje 82. člena ZDSS-1 odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožena stranka je reorganizirala delovni proces tako, da je ukinila delovno mesto vodja projektov, ki ga je zasedal tožnik, in sicer zaradi optimiziranja stroškov poslovanja. Delodajalec ima možnost, da organizira delovni proces tako, da je to zanj najbolj ugodno, tako v tehnološkem kot ekonomskem smislu. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se sodišče ne more spuščati v presojo smiselnosti, potrebnosti in racionalnosti poslovanja določenega delodajalca oziroma v podrobne finančne kazalce, pri čemer delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi v primeru, če posluje finančno uspešno. Sodišče v postopku odloča le o tem, ali je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi skladna z zakonom. V konkretnem primeru je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz tehnoloških in organizacijskih razlogov, kar je skladno z določili 88. člena ZDR-1. Tožena stranka tudi ni navidezno reorganizirala svojega dela. Dela tožnika so namreč opravljali drugi zaposleni. Ker je obstajal utemeljen poslovni odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev s kršitvami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je opustitev pravice do zagovora upravičena le, če gre za hujše konfliktne situacije, ki nastanejo iz razlogov na strani delavca samega (fizično nasilje nad delodajalcem, grožnje in podobno). Ker tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora in ni šlo za okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožena stranka niti v odpovedi niti v sodnem postopku ni navedla, zakaj delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1) in je tudi iz navedenega razloga izredna odpoved nezakonita.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016202
OZ člen 131, 131/2, 352, 352/1. ZDR člen 184.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Do tožničine poškodbe je prišlo, ko ji je v zbornici drugotožene stranke, kamor se je namenila, da bi se preobula, zdrsnilo na grozdni jagodi, tako da je padla in si poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni podana krivdna odgovornost drugotožene stranke, ker ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, za katerega bi bila krivdno odgovorna. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je preuranjen. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, ali je drugotožena stranka dejansko prepovedala vnos hrane (tudi sadja) v zbornico in če je, ali je svojo prepoved tudi dejansko izvajala. Iz izvedenega postopka izhaja, da se je sadje v zbornico prinašalo redno, kadar je bilo na jedilniku. Drugotožena stranka je, kljub dani prepovedi, dopuščala prinašanje hrane v zbornico, saj je sadje v zbornico iz jedilnice prinašala tudi delilka hrane, kar kaže na to, da drugotožena stranka svoje prepovedi ni uresničevala. Če bi bila tožena stranka dovolj skrbna, da bi preprečila vnos hrane v zbornico, bi lahko preprečila tudi tožničin zdrs na grozdni jagodi. Sodišče prve stopnje pa se s tem ni ukvarjalo, saj je ugotovilo, da je tožena stranka ustrezno poskrbela za čistočo tal v zbornici (da na tleh ni bilo grozdja). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZSDU člen 12, 12/2, 25, 27, 27/1, 27/1-2. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev za člane sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – pravica voliti predstavnike v svet delavcev – kandidiranje članov sveta – svet delavcev - volitve
V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006701
KZ člen 183, 183/1, 183/3, 183/4. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4, 173/5. ZKP člen 148, 148/3, 354, 371, 371/1-9, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-2, 385, 397, 397/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in obsodbo - prekoračitev obtožbe - prepoved reformatio in peius - ni razlogov o odločilnih dejstvih - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - nedovoljen dokaz - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajsti let - zakonski znaki kaznivega dejanja - zadovoljevanje spolnega nagona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija
Določenih očitkov, ki so se nahajali v obtožnici, sodišče prve stopnje ni vneslo v krivdorek prejšnje sodbe, tega okrožna državna tožilka v svoji pritožbi zoper prejšnjo sodbo ni uveljavljala, kar pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved iz 385. člena ZKP in navedenih očitkov ne bi smelo vnesti v krivdorek nove sodbe, pač pa bi moralo izhajati iz prejšnje sodbe.
Procesni situaciji, ko sta se torej oškodovanki N.B. in U.S. v svojih izpovedbah na glavni obravnavi sklicevali na vsebino svojih uradnih zaznamkov in svoja uradna zaznamka potem, ko sta jima bila prebrana, potrdili in sta s tem postala dela njunih lastnih izpovedb na glavni obravnavi, pomeni, da izpodbijana sodba glede kaznivih dejanj na škodo N.B. in U.S. ne temelji na njunih izjavah policiji v predkazenskem postopku, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se predvsem opira na tista dela izpovedb oškodovank N.B. in U.S. na glavni obravnavi, kjer sta se sklicevali na vsebino svojih uradnih zaznamkov.
Za obstoj obravnavnega kaznivega dejanja ni pomembno, ali storilec z ravnanjem, s katerim prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara 15 let, zadovoljuje svoj spolni nagon, ta okoliščina je pomembna le pri odmeri kazenske sankcije.
Pritožbeno sodišče je stališča, da četrti odstavek 183. člena KZ oziroma četrti odstavek 173. člena KZ-1 obravnava ravnanja, pri katerih pride do dotikanja teles, to je do dotikanja tistih delov, ki sodijo v spolno sfero, pri čemer ni pomembno, ali storilec, ki na ta način poseže v spolno nedotakljivost osebe, to stori zaradi zadovoljevanja spolne pohote, kot tudi druga spolno nedostojna ravnanja, pri katerih ne prihaja do dotikanja teles, pod pogojem, da so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote. Pri obravnavanih dejanjih je šlo za kratkotrajne stike, ko se je obtoženec z roko preko oblačil dotikal intimnih delov teles oškodovank (prsi, zadnjica, mednožje) in jim dajal poljubčke na usta (brez uporabe jezika), pri čemer obtoženec zoper posamezno oškodovanko ni ravnal istočasno na oba očitana načina (obtoženec se je ob eni priliki posamezne oškodovanke dotikal, ob drugi priliki ji je dajal poljubčke na usta). Oškodovanke glede na rezultate dokaznega postopka zaradi obtoženčevega ravnanja niso utrpele psihičnih posledic, ne glede na to, da jim je bilo njegovo ravnanje neprijetno, niso ga odobravale in jih je bilo sram. Zato obtoženčevim ravnanjem ni mogoče pripisati pomena, kakršnega jim pripisuje obtožba, to je, da gre za druga spolna dejanja iz prvega odstavka 183. člena KZ oziroma prvega odstavka 173. člena KZ-1, temveč obtoženčeva ravnanja po svoji intenziteti in glede na okoliščine primera tudi po presoji pritožbenega sodišča pomenijo prizadetost spolne nedotakljivosti oškodovank v smislu četrtega odstavka 183. člena KZ oziroma 173. člena KZ-1.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zmotna uporaba materialnega prava - opravljanje sezonskega dela
Pri toženi stranki je obstajala povečana potreba po delu stevardes v poletni sezoni. Pri tem ni bistveno, če tožena stranka zaposluje stevardese, ki to delo opravljajo celo leto. Podobno je v primeru, kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga povečanega obsega del, saj enaka dela opravljajo tudi drugi delavci delodajalca, ki so pri njem zaposleni za nedoločen čas in navedeno ni razlog za ugotovitev nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ker ni podan razlog opravljanja sezonskega dela. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 137, 454, 454/3. ZST-1 člen 4.
neznano bivališče toženca – začasni zastopnik – vloga začasnega zastopnika – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – neudeležba začasnega zastopnika na naroku – sodba na podlagi pripoznave – predlog za taksno oprostitev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbenih strških začasnega zastopnika
Začasni zastopnik opravlja vsa dejanja v imenu in za račun stranke.
izplačilo razlike v plači - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala s potekom časa dne 31. 1. 2010. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta (5 dni) v zadnjem tednu januarja 2010, kar je tožena stranka zavrnila in zato tožnica letnega dopusta ni mogla izrabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do nadomestila za neizrabljene dni letnega dopusta.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 452, 452/3, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 1054, 1054/1.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – sporno dejansko stanje – izrecna zahteva za izvedbo naroka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvensodna poravnava – pogodba
Sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti brez razpisa naroka, ker je dejansko stanje sporno in je tožnik izrecno zahteval izvedbo naroka.
starostna pokojnina - neprava obnova postopka - nadurno delo - naknadno pridobljeni podatki
Tožena stranka je ob upokojevanju tožnika upoštevala razpoložljive podatke, vendar pa v matični evidenci oziroma v podatkih, kot jih je toženi stranki sporočil delodajalec, niso bili zaobseženi vsi potrebni podatki (podatki o dohodkih za delo preko polnega delovnega časa). Tožnik je šele naknadno pridobil podatke o nadurnem delu. Le v primeru, če bi bili ti podatki upoštevani v postopku upokojitve, bi bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Zaradi neupoštevanja teh podatkov pa gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje. 183. člen ZPIZ-2 omogoča, da so na novo pridobljeni podatki, ki so sicer obstajali že v času odločanja o sami pravici, za katere pa niti tožena stranka ni vedela, niti tožnik ni bil opozorjen, da jih lahko uveljavlja, upoštevajo v novem postopku, v okviru katerega se lahko poseže v pravnomočno odločbo (se jo razveljavi ali spremeni po določbi 183. člena ZPIZ-2). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter toženi stranki naložilo, da z novo odločbo, s katero bo spremenila prej izdano dokončno odločbo, tožniku ponovno odmeri pokojnino z upoštevanjem dohodkov, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v spornem obdobju.