Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. To pa predstavlja kršitev absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6.
stroški izvršitelja - rubež motornega vozila
V skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
Ker toženka tožnici za meseca marec in april 2015 ni v celoti izplačala plače, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - prenehanje potrebe po delu
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006701
KZ člen 183, 183/1, 183/3, 183/4. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4, 173/5. ZKP člen 148, 148/3, 354, 371, 371/1-9, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-2, 385, 397, 397/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in obsodbo - prekoračitev obtožbe - prepoved reformatio in peius - ni razlogov o odločilnih dejstvih - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - nedovoljen dokaz - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajsti let - zakonski znaki kaznivega dejanja - zadovoljevanje spolnega nagona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija
Določenih očitkov, ki so se nahajali v obtožnici, sodišče prve stopnje ni vneslo v krivdorek prejšnje sodbe, tega okrožna državna tožilka v svoji pritožbi zoper prejšnjo sodbo ni uveljavljala, kar pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved iz 385. člena ZKP in navedenih očitkov ne bi smelo vnesti v krivdorek nove sodbe, pač pa bi moralo izhajati iz prejšnje sodbe.
Procesni situaciji, ko sta se torej oškodovanki N.B. in U.S. v svojih izpovedbah na glavni obravnavi sklicevali na vsebino svojih uradnih zaznamkov in svoja uradna zaznamka potem, ko sta jima bila prebrana, potrdili in sta s tem postala dela njunih lastnih izpovedb na glavni obravnavi, pomeni, da izpodbijana sodba glede kaznivih dejanj na škodo N.B. in U.S. ne temelji na njunih izjavah policiji v predkazenskem postopku, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se predvsem opira na tista dela izpovedb oškodovank N.B. in U.S. na glavni obravnavi, kjer sta se sklicevali na vsebino svojih uradnih zaznamkov.
Za obstoj obravnavnega kaznivega dejanja ni pomembno, ali storilec z ravnanjem, s katerim prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara 15 let, zadovoljuje svoj spolni nagon, ta okoliščina je pomembna le pri odmeri kazenske sankcije.
Pritožbeno sodišče je stališča, da četrti odstavek 183. člena KZ oziroma četrti odstavek 173. člena KZ-1 obravnava ravnanja, pri katerih pride do dotikanja teles, to je do dotikanja tistih delov, ki sodijo v spolno sfero, pri čemer ni pomembno, ali storilec, ki na ta način poseže v spolno nedotakljivost osebe, to stori zaradi zadovoljevanja spolne pohote, kot tudi druga spolno nedostojna ravnanja, pri katerih ne prihaja do dotikanja teles, pod pogojem, da so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote. Pri obravnavanih dejanjih je šlo za kratkotrajne stike, ko se je obtoženec z roko preko oblačil dotikal intimnih delov teles oškodovank (prsi, zadnjica, mednožje) in jim dajal poljubčke na usta (brez uporabe jezika), pri čemer obtoženec zoper posamezno oškodovanko ni ravnal istočasno na oba očitana načina (obtoženec se je ob eni priliki posamezne oškodovanke dotikal, ob drugi priliki ji je dajal poljubčke na usta). Oškodovanke glede na rezultate dokaznega postopka zaradi obtoženčevega ravnanja niso utrpele psihičnih posledic, ne glede na to, da jim je bilo njegovo ravnanje neprijetno, niso ga odobravale in jih je bilo sram. Zato obtoženčevim ravnanjem ni mogoče pripisati pomena, kakršnega jim pripisuje obtožba, to je, da gre za druga spolna dejanja iz prvega odstavka 183. člena KZ oziroma prvega odstavka 173. člena KZ-1, temveč obtoženčeva ravnanja po svoji intenziteti in glede na okoliščine primera tudi po presoji pritožbenega sodišča pomenijo prizadetost spolne nedotakljivosti oškodovank v smislu četrtega odstavka 183. člena KZ oziroma 173. člena KZ-1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo – invalid III. kategorije
Ne glede na to, da je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in se pri tem skliceval na zaposlitev in plačo v A. d. o. o., je ostalo nerazčiščeno, zakaj je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter ali tožnik res uveljavlja le nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma, kaj uveljavlja in kaj lahko uveljavlja glede na dejansko in pravno situacijo. Ker toženec dejanskega stanja v tej smeri ni razčistil in o tem, ali tožniku pripada pravica do katerega drugega ustreznega nadomestila, ni odločil, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. alineje 82. člena ZDSS-1 odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
ZSDU člen 12, 12/2, 25, 27, 27/1, 27/1-2. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev za člane sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – pravica voliti predstavnike v svet delavcev – kandidiranje članov sveta – svet delavcev - volitve
V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev z očitki
Tožnik v spornem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela. Prav tako tožena stranka tožniku v postopku izredne odpovedi ni omogočila zagovora niti ga ni seznanila z očitki, ki naj bi bili razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaoposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bil podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 4. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - diskriminacija
Pri individualni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima delodajalec pravico, da odpusti delavca po svoji izbiri, pri tem pa ne sme ravnati diskriminatorno.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 137, 454, 454/3. ZST-1 člen 4.
neznano bivališče toženca – začasni zastopnik – vloga začasnega zastopnika – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – neudeležba začasnega zastopnika na naroku – sodba na podlagi pripoznave – predlog za taksno oprostitev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbenih strških začasnega zastopnika
Začasni zastopnik opravlja vsa dejanja v imenu in za račun stranke.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev odpovedi
V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je uveljavljeno stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge določenega delovnega mesta oziroma delo, ki ga opravlja delavec, porazdeli med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Zaradi dejanske ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II le v sporni poslovalnici niti ni bistvena sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta. Takšna ugotovitev po stališču pritožbenega sodišča predstavlja podlago za sklepanje, da je obstajal poslovni razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Na utemeljenost poslovnega razloga in s tem na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva ugotovitev, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, drugemu zaposlenemu delavcu povečal obseg dela. Bistveno je, da dodelitev dela, ki ga je opravljal tožnik, drugim zaposlenim pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik vodje II.
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatra ugotovilo, da tožnik v tem sodnem postopku ni pravdno sposoben in ni bil pravdno sposoben že ob podaji pooblastila odvetniku za zastopanje v tem sporu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, pravilna.
Pravilno je sodišče prve stopnje za skrbnika za poseben primer postavilo Center za socialno delo A. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je CSD A. državni organ, tožnikova tožba pa je vložena tudi zoper Republiko Slovenijo, zaradi česar gre za očiten konflikt interesov in zato CSD A. ne more biti skrbnik za poseben primer v tem sporu. Res je CSD A. državni organ in res je tudi, da je tožba v tem sporu vložena zoper Republiko Slovenijo, ki je odgovorna za škodo, ki jo povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem. Toda obe stranki tega spora sta različni pravni osebi in zato med njima ne more biti podan konflikt oziroma nasprotje interesov. To področje je urejeno v ZIntPK, ki v 37. členu definira nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Uradna oseba namreč svoje funkcije ali službe ne more uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Konflikt interesov je torej po ZintPK določen kot ravnanje uradne osebe oziroma funkcionarja, ki v nasprotju z dolžnim ravnanjem in z zlorabo svojega položaja stori nekaj, da bo zadostil svojemu lastnemu interesu ali interesu tretje osebe. Zato pri pravnih osebah ni mogoče govoriti o konfliktu interesov.
starostna pokojnina - neprava obnova postopka - nadurno delo - naknadno pridobljeni podatki
Tožena stranka je ob upokojevanju tožnika upoštevala razpoložljive podatke, vendar pa v matični evidenci oziroma v podatkih, kot jih je toženi stranki sporočil delodajalec, niso bili zaobseženi vsi potrebni podatki (podatki o dohodkih za delo preko polnega delovnega časa). Tožnik je šele naknadno pridobil podatke o nadurnem delu. Le v primeru, če bi bili ti podatki upoštevani v postopku upokojitve, bi bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Zaradi neupoštevanja teh podatkov pa gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje. 183. člen ZPIZ-2 omogoča, da so na novo pridobljeni podatki, ki so sicer obstajali že v času odločanja o sami pravici, za katere pa niti tožena stranka ni vedela, niti tožnik ni bil opozorjen, da jih lahko uveljavlja, upoštevajo v novem postopku, v okviru katerega se lahko poseže v pravnomočno odločbo (se jo razveljavi ali spremeni po določbi 183. člena ZPIZ-2). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter toženi stranki naložilo, da z novo odločbo, s katero bo spremenila prej izdano dokončno odločbo, tožniku ponovno odmeri pokojnino z upoštevanjem dohodkov, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v spornem obdobju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006702
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 354, 358, 358-1, 371, 371/1-9, 372, 372-1. ---------------------------------------------- op. št. 1: Kar pomeni: zakoni in podzakonski akti, ki jih sprejme državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. op. št. 2: Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 4/94 z dne 16.2.1994.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – identiteta med obtožbo in obsodbo – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponareditev poslovnih listin – blanketna norma – poslovna listina – opis kaznivega dejanja – zapisnik seje upravne delniške družbe
Sodišče glede uporabe prava ni vezano na obtožbo, sodišče druge stopnje lahko ob istem opisu dejanja pravno oceno iz sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni, zato niti ni nujno, da bi se pravne norme morale pripisovati v izrek pravnomočne sodbe. Slednje velja tako za blanketno kazenskopravno normo kot tudi za dopolnilno normo. Zato trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena (pravilna) označba dopolnilne norme, ne drži. Sodišče prve stopnje je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe v zvezi z navedenima zapisnikoma dopolnilo z besedilom „in so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo upravljanja finančnih skladov“, ki ga obtožba ni vsebovala. Sodišče prve stopnje je tako v opis dejanja vneslo zakonski znak kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B in s tem kršilo načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, ki tega zakonskega znaka ni vseboval. Iz tenorja obtožnega predloga namreč ne izhaja, v čem sta navedena zapisnika sej uprave družbe P. d.d. pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjena za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.
ZUTD člen 5, 6, 8, 8/2, 9, 9/2, 127, 127/3. ZTuj-2 člen 51, 51/2.
brezposelnost – vpis v evidenco – tujci – delovno dovoljenje
Tožnica ne izpolnjuje pogoja za vpis v evidenco brezposelnih oseb, ker je tujka brez delovnega dovoljenja.
Zgolj dovoljenje za začasno bivanje, ob neizpolnjenih drugih pogojih, tožnici ne daje pravice do zaposlitve oziroma do prostega dostopa na slovenski trg dela.
ugovor zoper plačilni nalog – sodne takse – zavrženje ugovora – ponoven ugovor
O ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje, potrjenim s sklepom pritožbenega sodišča. Zato je ponoven ugovor tožene stranke nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so določeni v 53. členu ZPIZ-2. Tožnica bi lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če bi v času smrti zavarovanca dopolnila predpisano
starost (v prehodnem obdobju 53 let in 6 mesecev oziroma vsaj nastopila t.i. čakalno dobo 48 let in 6 mesecev). Glede na to, da je bila tožnica stara 36 let in 3 mesece, pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.