oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080790
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 132, 190, 346, 349, 352. ZPP člen 286a.
neodvisna bančna garancija – zahtevek na tenorju – zahtevek naročitelja zaradi neupravičeno unovčene bančne garancije – zastaranje – zastaralni rok – ugovor zastaranja – prekluzija
Utemeljenost ugovorov iz temeljnega posla se ugotavlja potem, ko naročitelj bančne garancije terja povračilo od upravičenca. Takrat se torej šele presoja, ali obstaja pravna podlaga za to, da ostane izplačan znesek pri upravičencu. Tak zahtevek nima narave odškodninskega zahtevka, saj ob neupravičeni unovčitvi ne gre niti za protipravno ravnanje upravičenca niti za kršitev obveznosti iz temeljne pogodbe. Zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR ima naravo neupravičene pridobitve.
Določbe OZ za zastaranje terjatve iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR ne utemeljujejo uporabe triletnega zastaralnega roka, saj ne gre niti za odškodninsko terjatev (352. člen OZ) niti za terjatev iz gospodarske pogodbe (349. člen OZ). Za vse terjatve, za katere ni določen poseben zastaralni rok, pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki ga je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 221v, 221v/1, 221v/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za ponovno prisilno poravnavo - zavrženje predloga - pritožba - novi dokazi - insolvenčni postopki - smiselna uporaba ZPP - pogoj nekrivde
V insolvenčnem postopku se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP glede vprašanj, ki v tem zakonu niso urejena drugače, smiselno uporablja ZPP. Po določilu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pa sme pritožnik k pritožbi predložiti nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tega pritožnik ni storil. Zakaj je zgoraj omenjeni sporazum vložil v spis šele s pritožbo, ni pojasnil.
Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - prepoved približevanja žrtvi - zaslišanje oškodovanke - kontradiktornost kazenskega postopka - neposrednost izvajanja dokazov
Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.
STANOVANJSKO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0084608
ZArbit člen 11. SZ-1 člen 80, 82, 82/3. ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 62. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-5, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški izvedenca – ugovor o pristojnosti arbitraže – pogodba o skupnosti etažnih lastnikov – skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – stroški upravljanja – vplačilo v rezervni sklad
SZ-1 priznava skupnosti lastnikov kakovost pravne osebnosti, če je takšna skupnost kot pravna oseba vpisana v sodni register. Skupnost lastnikov izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz registra skupnosti lastnikov (tretji odstavek 82. člena SZ-1).
Dokler je tožeča stranka vpisana v sodni register, je treba šteti, da ima kakovost pravne osebnosti. Pravno sredstvo za dosego prenehanja pravne osebe zaradi ničnosti listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis, je tožba za ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
OZ člen 18, 18/1, 311, 462, 462/1, 468, 468/1, 468/1-2, 468/1-3, 468/2, 470, 470/2, 477, 477/1, 478, 480, 480/1.
(skrita) stvarna napaka – znižanje kupnine – odstop od pogodbe – primeren dodaten rok – konkludentna izjava volje – odškodninski zahtevek zaradi napake – pravna narava dobropisa – prekluzivni rok materialnega prava – izguba pravic – ugovor predpravdnega pobota
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka o napaki pravočasno obvestila prodajalca. Ta je trdil, da napake ni. Trditve tožeče stranke (kupca medu) bi lahko preizkusil sam. Samostojnega, od tožeče stranke neodvisnega preizkusa meda se ni niti lotil, niti ni pokazal nobenega namena, da bi se ga kdajkoli lotil. Prvostopenjsko sodišče je povsem prav presodilo, da dodaten rok nima nobenega smisla, če prodajalec zanika že obstoj napake, pri tem pa niti ne pregleda vzorcev medu.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072585
ZFPPIPP člen 14, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. OZ člen 51.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – obdobje izpodbojnosti – insolventnost – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – domnevana baza – cesija – neobličnost pogodbe – običajen način izpolnitve – vnaprejšnji dogovor o načinu izpolnitve – poslovna praksa
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da sta se pravdni stranki vnaprej (ob naročilu blaga) dogovorili za plačilo s cesijo oz. asignacijo, zaradi česar ni mogoče trditi, da pomeni sklenitev cesijske pogodbe neobičajen načina plačila tožnice. Domneva iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP namreč izhaja iz predpostavke, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi moral upnika opozoriti na insolventnost tistega, ki izpolnjuje. Od upnika pa ni mogoče zahtevati prepoznave tega znaka, če je bilo že ob naročilu dogovorjeno, da bo upnik prejel plačilo na podlagi cesije.