OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085103
OZ člen 33, 39, 39/4, 45, 45/2, 111, 111/1, 111/5, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355.
pogodba o priznanju dolga – ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju dolga – brez pravne podlage – nedopustnost pravne podlage – kavza pogodbe – prodaja nepremičnin – predpogodba – obstoj pisne predpogodbe – rok za sklenitev glavne pogodbe – dogovor o predmetu prodajne pogodbe in ceni – vračunanje vrednosti vozila v kupnino – sporazumna razveza predpogodbe – vrnitev kupnine – dogovor o obrestih in odškodnini za škodo – oderuške obresti – razveljavitev pogodbe – grožnja – nedopustnost grožnje – utemeljenost strahu – pritožbena obravnava – zavrnitev dokaza z zaslišanjem prič – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava kršitve na pritožbeni obravnavi
Razlog (podlaga) sklenitve pogodbe o priznanju dolga in načinu poravnave obveznosti z dne 15. 2. 2013 je torej v tem delu obstajala. Pogodba zato ni nična. Pritožbeno sodišče v sklenitvi te pogodbe tudi ne vidi nič nemoralnega, pogodba pa tudi ne nasprotuje prisilnim predpisom ali Ustavi.
V kolikor se je tožnik tožencu iz naslova obresti in škode morda zavezal plačati več, kot bi mu bil sicer dolžan, pa takšno ravnanje (samo po sebi) ne daje podlage za zaključek, da je sklenjena pogodba v tem delu nična. Nepomembno za odločitev je zato, ali je tožnik škodo res utrpel in kakšna je njena višina.
Tožnik je še trdil, da so dogovorjene obresti oderuške, a teh trditev tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dovolj konkretiziral. Sodišče presoje, ali gre za oderuške obresti ali ne (377. člen OZ) ne more opraviti, če ne ve, v kakšni višini so bile obresti dogovorjene.
Tožnik že nedopustne grožnje ni uspel dokazati, nedokazan pa je tudi utemeljen strah. Za razveljavitev pogodbe namreč ne zadostuje vsak strah, ampak le tak kot ga opredeljuje drugi odstavek 45. člena OZ. Da bi grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini tožnika ali koga drugega, iz izvedenih dokazov ne izhaja.
ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/3. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljenost odpovednega razloga - prostipravnost
Tožniki so odškodninsko odgovornost tožene stranke utemeljevali z zatrjevanjem, da jim je tožena stranka z zavajanjem in prikazovanjem fiktivnega razloga v odpovedih pogodb o zaposlitvi povzročila škodo. Vprašanja zakonitosti prenehanja delovnega razmerja kot elementa toženkine odškodninske odgovornosti ni mogoče uveljavljati v odškodninskem sporu, ker delavci v predpisanem roku niso uveljavljali nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR. Ugotavljanje dejstev o utemeljenosti odpovednega razloga bi v tem odškodninskem sporu pomenilo obid zakonsko določenega prekluzivnega roka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi.
delitev solastnine – ustanovitev služnostne pravice – hipoteka – solastniški delež, obremenjen s hipoteko – delitev nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Nasprotna udeleženca ne predlagata ustanovitve stvarne služnosti v korist dela stvari oziroma nepremičnin, ki so jima bile dodeljene. Nasprotno, ustanovitev služnosti predlagata v korist nepremičnine, ki ni predmet delitve. Navedba, da naj bi sodišče, ko ni ustanovilo služnostne pravice, ravnalo v nasprotju s 125. členom ZNP, zato ni utemeljena.
Drugi odstavek 150. člena SPZ velja za primer, ko je s hipoteko obremenjena celotna nepremičnina. Drugačna pa je situacija v primeru, ko je s hipoteko obremenjen le solastniški delež, tako kot zatrjujeta nasprotna udeleženca za konkreten primer. V takem primeru se lahko hipoteka prenese na nepremičnine, ki jih prevzemajo v izključno last hipotekarni dolžniki, vendar le, če s tem soglašajo tudi hipotekarni upniki. Hipoteka namreč obremenjuje nepremičnino in ne njenega lastnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila, da bo organizacijo del v hotelski kuhinji spremenila tako, da namesto dveh kuharjev delovne naloge opravljata vodja kuhinje in en kuhar in je v posledici tega tožniku (enemu od dveh kuharjev) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sprememba dela v hotelski kuhinji v smeri oblikovanja novega delovnega mesta vodje kuharja, katerega dela sta pred tem ne dovolj učinkovito opravljala direktor tožene stranke in njegova žena, je dopustna poslovna rešitev. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
nadomestilo plače za čas odsotnosti - razlogi na strani delodajalca
Po določbi prvega odstavka 137. člena ZDR, enako pa določa tudi 137. člen ZDR-1, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. V drugem odstavku citiranih členov je določeno, da je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica v spornem obdobju dela ni opravljala iz razlogov na strani tožene stranke, saj ji je direktor tožene stranke prepovedal opravljati delo. Zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo nadomestila plače za sporno obdobje.
gradbena pogodba -klavzula „ključ v roke“ - odstop od pogodbe - glavna pogodba - predpogodba - aneks k pogodbi - odložni pogoj - sklenitev poravnave - predmet obveznosti
Klavzula za določitev cene „ključ v roke“ pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo skupaj izvedel vsa dela, ki so potrebna za izgradnjo objekta ustreznih lastnosti, ki so določena s projektno dokumentacijo. S projektno dokumentacijo, določeno v pogodbi, je torej določen pogodbeni predmet.
OZ člen 312, 314, 336, 339. ZOdvT člen 11. ZFPPIPP člen 261.
dospelost terjatve - pogoj - začetek teka zastaralnega roka - pobot
Izstavitev samega računa ni bila pogoj za nastanek oz. zapadlost obveznosti, in sicer ne glede na to, da sta se pogodbeni stranki v 2. členu Pogodbe o zagotavljanju pravne pomoči dogovorili, da bo tožeča stranka omenjeni pavšalni znesek plačevala mesečno na podlagi računa, ki ga bo do 15. dne v mesecu za predhodni mesec v tej zvezi izstavila tožena stranka. Tega stališča ne more omajati niti določba 11. člena ZOdvT.
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2. ZGD-1 člen 8. OZ člen 631.
spregled pravne osebnosti – uveljavljenje terjatev v stečaju – uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika – procesna legitimacija – neposredni zahtevek podizvajalca
Po začetku stečaja nad pravno osebo, pri kateri bi bili lahko izpolnjeni pogoji za spregled pravne osebnosti (in bi se uveljavljal zahtevek zoper njene družbenike), tožeča stranka ni več aktivno legitimirana za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP namreč spada v stečajno maso pravne osebe tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
Celo če bi pritrdili stališču, da odrekanje možnosti tožbe upnikom pomeni kršitev pravice do sodnega varstva, bi moral biti zahtevek postavljen tako, da morajo toženci plačati v stečajno maso in ne neposredno upnikom.
terjatev nastala po začetku stečajnega postopka - seznanjanje s potekom stečajnega postopka preko objav AJPES - pravdni stroški - povod za tožbo
Pritožba zmotno meni, da se je tudi tožeča stranka, ki ni upnik stečajnega dolžnika, zato ker bi njene terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka, dolžna seznanjati s potekom stečajnega postopka preko objav po spletu skladno s 122. členom ZFPPIPP, saj že sama vsebina določbe jasno nakazuje, da se na ta način seznanjajo upniki stečajnega dolžnika, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Tožena stranka se tako neutemeljeno sklicuje na publicitetni učinek 122. člena ZFPPIPP in s tem, ko ni odgovorila tožeči stranki na njen poziv, še manj pripoznala terjatev kot nesporno pred vložitvijo tožbe, vsekakor ni izpolnila kumulativno zahtevanega pogoja po 157. členu ZPP, da ni dala povoda za tožbo,s tem pa je odpadel pravni temelj za povrnitev pravdnih stroškov po tem členu, četudi je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – terjatve na izstavitev listine – namen obličnosti overitve ZK dovolila
Overitev zemljiškoknjižnega dovolila na pogodbah o prenosu nepremičnin ni namenjena le dokazovanju, temveč so strožji oblični predpisi namenjeni varovanju prodajalcev nepremičnin pred nepremišljenimi odsvojitvami, poleg tega pa mora notar pred overitvijo podpisa preveriti pogoje iz 23. do 38. člena ZZK-1.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016202
OZ člen 131, 131/2, 352, 352/1. ZDR člen 184.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Do tožničine poškodbe je prišlo, ko ji je v zbornici drugotožene stranke, kamor se je namenila, da bi se preobula, zdrsnilo na grozdni jagodi, tako da je padla in si poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni podana krivdna odgovornost drugotožene stranke, ker ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, za katerega bi bila krivdno odgovorna. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je preuranjen. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, ali je drugotožena stranka dejansko prepovedala vnos hrane (tudi sadja) v zbornico in če je, ali je svojo prepoved tudi dejansko izvajala. Iz izvedenega postopka izhaja, da se je sadje v zbornico prinašalo redno, kadar je bilo na jedilniku. Drugotožena stranka je, kljub dani prepovedi, dopuščala prinašanje hrane v zbornico, saj je sadje v zbornico iz jedilnice prinašala tudi delilka hrane, kar kaže na to, da drugotožena stranka svoje prepovedi ni uresničevala. Če bi bila tožena stranka dovolj skrbna, da bi preprečila vnos hrane v zbornico, bi lahko preprečila tudi tožničin zdrs na grozdni jagodi. Sodišče prve stopnje pa se s tem ni ukvarjalo, saj je ugotovilo, da je tožena stranka ustrezno poskrbela za čistočo tal v zbornici (da na tleh ni bilo grozdja). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev odpovedi
V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je uveljavljeno stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge določenega delovnega mesta oziroma delo, ki ga opravlja delavec, porazdeli med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Zaradi dejanske ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II le v sporni poslovalnici niti ni bistvena sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta. Takšna ugotovitev po stališču pritožbenega sodišča predstavlja podlago za sklepanje, da je obstajal poslovni razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Na utemeljenost poslovnega razloga in s tem na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva ugotovitev, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, drugemu zaposlenemu delavcu povečal obseg dela. Bistveno je, da dodelitev dela, ki ga je opravljal tožnik, drugim zaposlenim pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik vodje II.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja – zahteva upnika za presojo varščine – ustavitev izvršbe
Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v 8 dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. V primeru, kadar upnik pri izvršitelju vloži tako zahtevo, sprejetje pravne posledice za primer neplačila varščine (ustavitev izvršbe) pred odločitvijo sodišča o upnikovi zahtevi ni dopustno.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo – invalid III. kategorije
Ne glede na to, da je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in se pri tem skliceval na zaposlitev in plačo v A. d. o. o., je ostalo nerazčiščeno, zakaj je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter ali tožnik res uveljavlja le nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma, kaj uveljavlja in kaj lahko uveljavlja glede na dejansko in pravno situacijo. Ker toženec dejanskega stanja v tej smeri ni razčistil in o tem, ali tožniku pripada pravica do katerega drugega ustreznega nadomestila, ni odločil, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. alineje 82. člena ZDSS-1 odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Ker je bilo o pobotnem ugovoru, s katerim je tožeča stranka v drugem delovnem sporu uveljavljala v pobot terjatev, ki jo uveljavlja s tožbo v tem sporu, že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - prenehanje potrebe po delu
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - diskriminacija
Pri individualni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima delodajalec pravico, da odpusti delavca po svoji izbiri, pri tem pa ne sme ravnati diskriminatorno.
ZUTD člen 5, 6, 8, 8/2, 9, 9/2, 127, 127/3. ZTuj-2 člen 51, 51/2.
brezposelnost – vpis v evidenco – tujci – delovno dovoljenje
Tožnica ne izpolnjuje pogoja za vpis v evidenco brezposelnih oseb, ker je tujka brez delovnega dovoljenja.
Zgolj dovoljenje za začasno bivanje, ob neizpolnjenih drugih pogojih, tožnici ne daje pravice do zaposlitve oziroma do prostega dostopa na slovenski trg dela.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006702
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 354, 358, 358-1, 371, 371/1-9, 372, 372-1. ---------------------------------------------- op. št. 1: Kar pomeni: zakoni in podzakonski akti, ki jih sprejme državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. op. št. 2: Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 4/94 z dne 16.2.1994.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – identiteta med obtožbo in obsodbo – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponareditev poslovnih listin – blanketna norma – poslovna listina – opis kaznivega dejanja – zapisnik seje upravne delniške družbe
Sodišče glede uporabe prava ni vezano na obtožbo, sodišče druge stopnje lahko ob istem opisu dejanja pravno oceno iz sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni, zato niti ni nujno, da bi se pravne norme morale pripisovati v izrek pravnomočne sodbe. Slednje velja tako za blanketno kazenskopravno normo kot tudi za dopolnilno normo. Zato trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena (pravilna) označba dopolnilne norme, ne drži. Sodišče prve stopnje je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe v zvezi z navedenima zapisnikoma dopolnilo z besedilom „in so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo upravljanja finančnih skladov“, ki ga obtožba ni vsebovala. Sodišče prve stopnje je tako v opis dejanja vneslo zakonski znak kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B in s tem kršilo načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, ki tega zakonskega znaka ni vseboval. Iz tenorja obtožnega predloga namreč ne izhaja, v čem sta navedena zapisnika sej uprave družbe P. d.d. pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjena za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.