ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/3. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljenost odpovednega razloga - prostipravnost
Tožniki so odškodninsko odgovornost tožene stranke utemeljevali z zatrjevanjem, da jim je tožena stranka z zavajanjem in prikazovanjem fiktivnega razloga v odpovedih pogodb o zaposlitvi povzročila škodo. Vprašanja zakonitosti prenehanja delovnega razmerja kot elementa toženkine odškodninske odgovornosti ni mogoče uveljavljati v odškodninskem sporu, ker delavci v predpisanem roku niso uveljavljali nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR. Ugotavljanje dejstev o utemeljenosti odpovednega razloga bi v tem odškodninskem sporu pomenilo obid zakonsko določenega prekluzivnega roka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi.
delitev solastnine – ustanovitev služnostne pravice – hipoteka – solastniški delež, obremenjen s hipoteko – delitev nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Nasprotna udeleženca ne predlagata ustanovitve stvarne služnosti v korist dela stvari oziroma nepremičnin, ki so jima bile dodeljene. Nasprotno, ustanovitev služnosti predlagata v korist nepremičnine, ki ni predmet delitve. Navedba, da naj bi sodišče, ko ni ustanovilo služnostne pravice, ravnalo v nasprotju s 125. členom ZNP, zato ni utemeljena.
Drugi odstavek 150. člena SPZ velja za primer, ko je s hipoteko obremenjena celotna nepremičnina. Drugačna pa je situacija v primeru, ko je s hipoteko obremenjen le solastniški delež, tako kot zatrjujeta nasprotna udeleženca za konkreten primer. V takem primeru se lahko hipoteka prenese na nepremičnine, ki jih prevzemajo v izključno last hipotekarni dolžniki, vendar le, če s tem soglašajo tudi hipotekarni upniki. Hipoteka namreč obremenjuje nepremičnino in ne njenega lastnika.
nadomestilo plače za čas odsotnosti - razlogi na strani delodajalca
Po določbi prvega odstavka 137. člena ZDR, enako pa določa tudi 137. člen ZDR-1, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. V drugem odstavku citiranih členov je določeno, da je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica v spornem obdobju dela ni opravljala iz razlogov na strani tožene stranke, saj ji je direktor tožene stranke prepovedal opravljati delo. Zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo nadomestila plače za sporno obdobje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085103
OZ člen 33, 39, 39/4, 45, 45/2, 111, 111/1, 111/5, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355.
pogodba o priznanju dolga – ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju dolga – brez pravne podlage – nedopustnost pravne podlage – kavza pogodbe – prodaja nepremičnin – predpogodba – obstoj pisne predpogodbe – rok za sklenitev glavne pogodbe – dogovor o predmetu prodajne pogodbe in ceni – vračunanje vrednosti vozila v kupnino – sporazumna razveza predpogodbe – vrnitev kupnine – dogovor o obrestih in odškodnini za škodo – oderuške obresti – razveljavitev pogodbe – grožnja – nedopustnost grožnje – utemeljenost strahu – pritožbena obravnava – zavrnitev dokaza z zaslišanjem prič – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava kršitve na pritožbeni obravnavi
Razlog (podlaga) sklenitve pogodbe o priznanju dolga in načinu poravnave obveznosti z dne 15. 2. 2013 je torej v tem delu obstajala. Pogodba zato ni nična. Pritožbeno sodišče v sklenitvi te pogodbe tudi ne vidi nič nemoralnega, pogodba pa tudi ne nasprotuje prisilnim predpisom ali Ustavi.
V kolikor se je tožnik tožencu iz naslova obresti in škode morda zavezal plačati več, kot bi mu bil sicer dolžan, pa takšno ravnanje (samo po sebi) ne daje podlage za zaključek, da je sklenjena pogodba v tem delu nična. Nepomembno za odločitev je zato, ali je tožnik škodo res utrpel in kakšna je njena višina.
Tožnik je še trdil, da so dogovorjene obresti oderuške, a teh trditev tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dovolj konkretiziral. Sodišče presoje, ali gre za oderuške obresti ali ne (377. člen OZ) ne more opraviti, če ne ve, v kakšni višini so bile obresti dogovorjene.
Tožnik že nedopustne grožnje ni uspel dokazati, nedokazan pa je tudi utemeljen strah. Za razveljavitev pogodbe namreč ne zadostuje vsak strah, ampak le tak kot ga opredeljuje drugi odstavek 45. člena OZ. Da bi grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini tožnika ali koga drugega, iz izvedenih dokazov ne izhaja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila, da bo organizacijo del v hotelski kuhinji spremenila tako, da namesto dveh kuharjev delovne naloge opravljata vodja kuhinje in en kuhar in je v posledici tega tožniku (enemu od dveh kuharjev) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sprememba dela v hotelski kuhinji v smeri oblikovanja novega delovnega mesta vodje kuharja, katerega dela sta pred tem ne dovolj učinkovito opravljala direktor tožene stranke in njegova žena, je dopustna poslovna rešitev. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
terjatev nastala po začetku stečajnega postopka - seznanjanje s potekom stečajnega postopka preko objav AJPES - pravdni stroški - povod za tožbo
Pritožba zmotno meni, da se je tudi tožeča stranka, ki ni upnik stečajnega dolžnika, zato ker bi njene terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka, dolžna seznanjati s potekom stečajnega postopka preko objav po spletu skladno s 122. členom ZFPPIPP, saj že sama vsebina določbe jasno nakazuje, da se na ta način seznanjajo upniki stečajnega dolžnika, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Tožena stranka se tako neutemeljeno sklicuje na publicitetni učinek 122. člena ZFPPIPP in s tem, ko ni odgovorila tožeči stranki na njen poziv, še manj pripoznala terjatev kot nesporno pred vložitvijo tožbe, vsekakor ni izpolnila kumulativno zahtevanega pogoja po 157. členu ZPP, da ni dala povoda za tožbo,s tem pa je odpadel pravni temelj za povrnitev pravdnih stroškov po tem členu, četudi je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
OZ člen 312, 314, 336, 339. ZOdvT člen 11. ZFPPIPP člen 261.
dospelost terjatve - pogoj - začetek teka zastaralnega roka - pobot
Izstavitev samega računa ni bila pogoj za nastanek oz. zapadlost obveznosti, in sicer ne glede na to, da sta se pogodbeni stranki v 2. členu Pogodbe o zagotavljanju pravne pomoči dogovorili, da bo tožeča stranka omenjeni pavšalni znesek plačevala mesečno na podlagi računa, ki ga bo do 15. dne v mesecu za predhodni mesec v tej zvezi izstavila tožena stranka. Tega stališča ne more omajati niti določba 11. člena ZOdvT.
stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – terjatve na izstavitev listine – namen obličnosti overitve ZK dovolila
Overitev zemljiškoknjižnega dovolila na pogodbah o prenosu nepremičnin ni namenjena le dokazovanju, temveč so strožji oblični predpisi namenjeni varovanju prodajalcev nepremičnin pred nepremišljenimi odsvojitvami, poleg tega pa mora notar pred overitvijo podpisa preveriti pogoje iz 23. do 38. člena ZZK-1.
gradbena pogodba -klavzula „ključ v roke“ - odstop od pogodbe - glavna pogodba - predpogodba - aneks k pogodbi - odložni pogoj - sklenitev poravnave - predmet obveznosti
Klavzula za določitev cene „ključ v roke“ pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo skupaj izvedel vsa dela, ki so potrebna za izgradnjo objekta ustreznih lastnosti, ki so določena s projektno dokumentacijo. S projektno dokumentacijo, določeno v pogodbi, je torej določen pogodbeni predmet.
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2. ZGD-1 člen 8. OZ člen 631.
spregled pravne osebnosti – uveljavljenje terjatev v stečaju – uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika – procesna legitimacija – neposredni zahtevek podizvajalca
Po začetku stečaja nad pravno osebo, pri kateri bi bili lahko izpolnjeni pogoji za spregled pravne osebnosti (in bi se uveljavljal zahtevek zoper njene družbenike), tožeča stranka ni več aktivno legitimirana za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP namreč spada v stečajno maso pravne osebe tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
Celo če bi pritrdili stališču, da odrekanje možnosti tožbe upnikom pomeni kršitev pravice do sodnega varstva, bi moral biti zahtevek postavljen tako, da morajo toženci plačati v stečajno maso in ne neposredno upnikom.
starostna pokojnina - neprava obnova postopka - nadurno delo - naknadno pridobljeni podatki
Tožena stranka je ob upokojevanju tožnika upoštevala razpoložljive podatke, vendar pa v matični evidenci oziroma v podatkih, kot jih je toženi stranki sporočil delodajalec, niso bili zaobseženi vsi potrebni podatki (podatki o dohodkih za delo preko polnega delovnega časa). Tožnik je šele naknadno pridobil podatke o nadurnem delu. Le v primeru, če bi bili ti podatki upoštevani v postopku upokojitve, bi bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Zaradi neupoštevanja teh podatkov pa gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje. 183. člen ZPIZ-2 omogoča, da so na novo pridobljeni podatki, ki so sicer obstajali že v času odločanja o sami pravici, za katere pa niti tožena stranka ni vedela, niti tožnik ni bil opozorjen, da jih lahko uveljavlja, upoštevajo v novem postopku, v okviru katerega se lahko poseže v pravnomočno odločbo (se jo razveljavi ali spremeni po določbi 183. člena ZPIZ-2). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter toženi stranki naložilo, da z novo odločbo, s katero bo spremenila prej izdano dokončno odločbo, tožniku ponovno odmeri pokojnino z upoštevanjem dohodkov, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v spornem obdobju.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. To pa predstavlja kršitev absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek
ZSDU člen 12, 12/2, 25, 27, 27/1, 27/1-2. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev za člane sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – pravica voliti predstavnike v svet delavcev – kandidiranje članov sveta – svet delavcev - volitve
V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
ugovor zoper plačilni nalog – sodne takse – zavrženje ugovora – ponoven ugovor
O ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje, potrjenim s sklepom pritožbenega sodišča. Zato je ponoven ugovor tožene stranke nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006701
KZ člen 183, 183/1, 183/3, 183/4. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4, 173/5. ZKP člen 148, 148/3, 354, 371, 371/1-9, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-2, 385, 397, 397/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in obsodbo - prekoračitev obtožbe - prepoved reformatio in peius - ni razlogov o odločilnih dejstvih - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - nedovoljen dokaz - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajsti let - zakonski znaki kaznivega dejanja - zadovoljevanje spolnega nagona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija
Določenih očitkov, ki so se nahajali v obtožnici, sodišče prve stopnje ni vneslo v krivdorek prejšnje sodbe, tega okrožna državna tožilka v svoji pritožbi zoper prejšnjo sodbo ni uveljavljala, kar pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved iz 385. člena ZKP in navedenih očitkov ne bi smelo vnesti v krivdorek nove sodbe, pač pa bi moralo izhajati iz prejšnje sodbe.
Procesni situaciji, ko sta se torej oškodovanki N.B. in U.S. v svojih izpovedbah na glavni obravnavi sklicevali na vsebino svojih uradnih zaznamkov in svoja uradna zaznamka potem, ko sta jima bila prebrana, potrdili in sta s tem postala dela njunih lastnih izpovedb na glavni obravnavi, pomeni, da izpodbijana sodba glede kaznivih dejanj na škodo N.B. in U.S. ne temelji na njunih izjavah policiji v predkazenskem postopku, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se predvsem opira na tista dela izpovedb oškodovank N.B. in U.S. na glavni obravnavi, kjer sta se sklicevali na vsebino svojih uradnih zaznamkov.
Za obstoj obravnavnega kaznivega dejanja ni pomembno, ali storilec z ravnanjem, s katerim prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara 15 let, zadovoljuje svoj spolni nagon, ta okoliščina je pomembna le pri odmeri kazenske sankcije.
Pritožbeno sodišče je stališča, da četrti odstavek 183. člena KZ oziroma četrti odstavek 173. člena KZ-1 obravnava ravnanja, pri katerih pride do dotikanja teles, to je do dotikanja tistih delov, ki sodijo v spolno sfero, pri čemer ni pomembno, ali storilec, ki na ta način poseže v spolno nedotakljivost osebe, to stori zaradi zadovoljevanja spolne pohote, kot tudi druga spolno nedostojna ravnanja, pri katerih ne prihaja do dotikanja teles, pod pogojem, da so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote. Pri obravnavanih dejanjih je šlo za kratkotrajne stike, ko se je obtoženec z roko preko oblačil dotikal intimnih delov teles oškodovank (prsi, zadnjica, mednožje) in jim dajal poljubčke na usta (brez uporabe jezika), pri čemer obtoženec zoper posamezno oškodovanko ni ravnal istočasno na oba očitana načina (obtoženec se je ob eni priliki posamezne oškodovanke dotikal, ob drugi priliki ji je dajal poljubčke na usta). Oškodovanke glede na rezultate dokaznega postopka zaradi obtoženčevega ravnanja niso utrpele psihičnih posledic, ne glede na to, da jim je bilo njegovo ravnanje neprijetno, niso ga odobravale in jih je bilo sram. Zato obtoženčevim ravnanjem ni mogoče pripisati pomena, kakršnega jim pripisuje obtožba, to je, da gre za druga spolna dejanja iz prvega odstavka 183. člena KZ oziroma prvega odstavka 173. člena KZ-1, temveč obtoženčeva ravnanja po svoji intenziteti in glede na okoliščine primera tudi po presoji pritožbenega sodišča pomenijo prizadetost spolne nedotakljivosti oškodovank v smislu četrtega odstavka 183. člena KZ oziroma 173. člena KZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - prenehanje potrebe po delu
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 452, 452/3, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 1054, 1054/1.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – sporno dejansko stanje – izrecna zahteva za izvedbo naroka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvensodna poravnava – pogodba
Sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti brez razpisa naroka, ker je dejansko stanje sporno in je tožnik izrecno zahteval izvedbo naroka.
Ker toženka tožnici za meseca marec in april 2015 ni v celoti izplačala plače, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 112, 112/1, 112/8.
obveznost plačila – plačilo za opravljeno delo – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – rok za vložitev tožbe – nepristojno sodišče – zavrženje tožbe – zamuda roka za vložitev tožbe
Tožnik uveljavlja zahtevke iz delovnega razmerja zoper družbenika izbrisane družbe. B. d.o.o. je bila izbrisana iz sodnega registra dne 26. 8. 2011. V skladu s takrat veljavnim 10. odstavkom 442. člena ZFPPIPP bi moral tožnik zoper družbenika izbrisane družbe, torej zoper toženo stranko, vložiti tožbo v roku enega leta od objave izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Tožnik je tožbo vložil 23. 8. 2012, torej znotraj enoletnega roka v smislu 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP, vendar na nepristojno sodišče. Če je vloga vezana na rok, se po 1. odstavku 112. člena ZPP šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ker je v obravnavani zadevi pristojno sodišče tožbo prejelo šele 18. 5. 2015, je pravilno štelo, da je vložena po preteku roka. Ker je imel tožnik pooblaščenca odvetnika, tudi ne gre za primer iz 8. odstavka 112. člena ZPP (po katerem je tožbo treba šteti za pravočasno vloženo, če bi vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču bilo možno pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca ali očitni pomoti vložnika). Zato je tožba pravilno zavržena kot prepozna.