predobravnavni narok – odsotnost zasebnega tožilca – presumpcija umika zasebne tožbe – zamuda na narok – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločilno je, da je zasebna tožilka v razpravno dvorano prišla potem, ko je predsednica senata na zapisnik že sprejela odločitev, da se zaradi odsotnosti zasebne tožilke predobravnavni narok ne opravi in se šteje, da je zasebna tožilka zasebno tožbo umaknila.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve, obremenitve ali drugačnega razpolaganja s poslovnim deležem – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – objektivna nevarnost – preprečitev nastanka težko nadomestljive škode – neugodne posledice za dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasno zavarovanje nedenarne terjatve je utemeljeno, če verjetno obstaja nevarnost, da bo njena uveljavitev vsaj precej otežena, pri tem pa se ne zahteva specifičen vzrok za to. Za izdajo začasne odredbe (ob izpolnjenosti tudi prvega pogoja) zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
izpraznitev in izročitev stavbe – pojem nepremičnina – nasprotje v izreku – pomanjkljivost izreka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je nepremičnina v skladu z 18. členom SPZ prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, je izrek sam s seboj v nasprotju. Nepremičnina namreč ne more ležati na drugi nepremičnini.
pooblastilo za zastopanje v izvršilnem postopku - pooblastilo dano samostojnemu podjetniku
Procesno pooblastilo dano za zastopanje v pravdnem in izvršilnem postopku fizični osebi ni vezano na gospodarski status samostojnega podjetnika. Za zastopanje pred okrajnim sodiščem zadošča le polna poslovna sposobnost fizične osebe (prvi odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ko je pooblastilo dano samostojnemu podjetniku, je dano fizični osebi, ki opravlja v tej obliki gospodarsko dejavnost.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva za oceno ustavnosti – imetniki podrejenih obveznic
Če sodišče misli, da so zakonske določbe, ki jih mora uporabiti, protiustavne, mora prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem, ne zadošča zgolj prekinitev pravdnega postopka s pavšalnim sklicevanjem na že vloženo pobudo nekoga drugega (neke stranke) v nekem drugem postopku.
Smotrnost, verjetnost za izvensodno poravnavo, smiselnost (zaradi predhodnega vprašanja, ki ga je na Sodišče EU naslovilo Ustavno sodišče RS), po ZPP niso razlogi, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje smelo pravdni postopek prekiniti.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pooblastilo – pooblaščenec na računu zapustnika – prenakazilo denarja zapustnika
Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
pogodba o operativnem leasingu – prekinitev pogodbe o leasingu – solidarno poroštvo – poroštvena izjava – dokazovanje pristnosti podpisa na spornih listinah – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – smiseln predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – odpoved dokaznemu predlogu
Toženka je predlagala sodišču, da zaključi predmetni postopek in izda sodbo, kar smiselno pomeni predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa in odpoved predmetnemu dokaznemu predlogu. Ker se je tudi tožnik strinjal z zaključkom zadeve brez razpisa naroka, sodišče preostalih dokazov ni izvajalo in je zadevo zaključilo.
ZFPPod člen 27, 27/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – deklaratorni sklep – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – vstop v pravdo – vročanje sodnih pisanj – naslov
Postopek je bil prekinjen na podlagi tretje točke 205. člena ZPP - ex lege, zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj).
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.
Pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic, za sodišče ne pomeni dolžnosti predlogu ugoditi. Sodišče je po četrtem odstavku 329. člena ZKP o dokaznih predlogih dolžno zgolj odločiti, pri čemer je vrsta odločitve (pozitivna ali negativna) odvisna od vsebine dejstva in vsebine samega predloga.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. ZFPPIPP člen 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje poslovne goljufije – novela ZFPPIPP-G – izdaja sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez pravne podlage – pavšalna obrazložitev sodišča
Sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti po zakonu ni mogoče izdati.
ZPP člen 155, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – izrecna zahteva za opravo naroka – dopolnitev tožbe – potrebnost stroška
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Če stranka v vlogah predlaga zgolj izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno (npr. zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP.
ZOSRL člen 159, 162 , 162/3 . OZ člen 168, 168/2, 174 , 174/2 , 179.
poškodbe, nastale pri nesreči balona – Fischer IV – zavarovanje odgovornosti – povrnitev premoženjske škode – renta – tuja pomoč – pomoč ponudnikov storitev na trgu – pomoč družinskih članov – višina urne postavke – nameščanje ortoze – stroški prevozov – povrnitev nepremoženjske škode – skaženost – brazgotine – stroški zdravljenja – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz zavarovalne pogodbe – valorizacija delnih plačil – zmanjšanje življenjske aktivnosti – ugotovitev obsega tuje pomoči s pomočjo izvedenca – izvedensko mnenje – objektivne ugotovitve izvedenca – dokazno breme – zlom prsnega vretenca – omejena gibljivost hrbtenice – zlom zapestja – poškodba podlahtničnega živca – poškodba pljuč
Pri presoji o upravičenosti do mesečnega rentnega izplačila je treba izhajati iz zdravstvenega stanja poškodovane osebe ter njenih nadaljnjih zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravkov, ki jih je pred škodnim dogodkom ta oseba lahko opravljala samostojno.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da skaženost ni posebej huda, vendar pa so brazgotine številne in niso vse nevpadljive, nekatere so na izpostavljenih mestih, drugih pa tudi ni mogoče vedno prekriti in so izstopajoče. Upoštevajoč podobne primere škode je primerna odškodnina iz tega naslova 1500 EUR.
Zavrnitev dela povrnitve premoženjske škode je pravilna za prevoze, ki naj bi jih tožničini svojci opravili za dvig receptov in zdravil. Drži, da so bili ti prevozi opredeljeni tako kot vsi ostali, vendar jim je toženka ugovarjala in s tem poglobila tožničino prvotno dokazno breme; tožnica na to res ni konkretizirala, po katera zdravila ali recepte so svojci odšli.
Tožnica kot potnica, poškodovana v letalskem prometu, uveljavlja odškodnino od zavarovalnice iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti (159. člen ZOSRL), zato je treba uporabiti 5 letni zastaralni rok iz tretjega odstavka 162. člena ZOSRL.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080110
OZ člen 336, 336/1. ZOR člen 361, 361/1. ZPP člen 214, 324, 324/3.
neupravičena pridobitev – obogatitveno načelo – kmetija – vlaganje v kmetijo – obogatitveni zahtevek – zastaranje – začetek teka zastaranja – trenutek prehoda koristi – izjalovitev pričakovanja – smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – procesno pobotanje
Pri obogatitvenih zahtevkih, kakršen je tudi obravnavani, začne zastaranje celotne terjatve iz naslova neupravičene obogatitve teči takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje oziroma namen, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
OZ člen 179. KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2. ZPP člen 14.
razžalitev časti in dobrega imena – tožnik načelnik upravne enote – toženec obsojen za kaznivo dejanje razžalitve – dva dopisa, poslana na ministrstvo in upravno enoto, z žaljivo vsebino
Toženec je tožnici očital kriminalne povezave in izsiljevanja, da izvaja organiziran državni kriminal v ..., da njena ravnanja v postopku denacionalizacije predstavljajo primer dejanja denacionalizacijske mafije, ki temelji na ropanju toženčeve družine.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z žaljivimi izjavami v zvezi z delom tožnice, ki je bila takrat načelnica upravne enote, grobo posegel v njeno dostojanstvo, čast in dobro ime. Vsebina dopisov kaže na namen toženca, da na žaljiv, nedostojen, zaničevalen in škodljiv način očrni čast in dobro ime tožnice posebej na njenem poklicnem področju. Žaljivi očitki o tožnici, ki mora biti kot načelnica upravne pri svojem delu s strankami in podrejenimi vzor verodostojnosti, nepristranskosti in poštenosti, predstavljajo intenziven poseg v njene osebnostne pravice.
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica vsaj štirinajst dni, zaradi teh dveh dopisov, trpela zelo intenzivne duševne bolečine in nato občasne, ki so bile povezane s sodelovanjem v kazenskem postopku, ki je bil voden zoper toženca. Prisojena ji je bila odškodnina v višini 3.000,00 EUR.
ničnost posojilne pogodbe – pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega nujnega sospornika – priznanje dejstev – dokazovanje – predlog za postavitev izvedenca grafologa – zavrnitev dokaznega predloga kot nepotrebnega – vnaprejšnja dokazna ocena – predložitev primerjalnega gradiva – materialno procesno vodstvo – upoštevanje dokazov, izvedenih v drugem postopku – vezanost na kazensko sodbo
Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna.
Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.