predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved razpolaganja in oddaje nepremičnine – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – neznatna škoda za dolžnika – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Upnik mora za uspeh z začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati aktivno delovanje dolžnika (toženke) v smeri odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki je usmerjeno v preprečitev uveljavitve terjatve. Trditev, da obstaja resna nevarnost, da brez izdaje začasne odredbe, terjatev tožnikov ne bo poplačana, ne zadošča za verjeten izkaz obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Tudi s sklicevanjem na odgovor na tožbo iz drugega postopka, kjer naj bi toženka izjavila, da je želela nepremičnino oddati za pet let, dokler ne bo sin polnoleten, potem naj hišo podre in si zgradi funkcionalen objekt, tožnika zatrjevane nevarnosti ne moreta izkazati.
SPZ člen 12, 88, 89. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
lastninska pravica – zloraba pravice – zloraba lastninske pravice – prepoved zlorabe pravice – nujna pot – nastanek nujne poti – določitev nujne poti – priposestvovanje – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost vožnje – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti
Toženca pri izvrševanju lastninske pravice nista bila omejena z enakovredno pravico tožnikov. Nujna pot se pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti. Tožnika nista dokazala zlorabe pravice, ker po (neizpodbijani) ugotovitvi sodbe nimata nujne poti po parceli tožencev.
Vsebina priposestvovane služnosti je v celoti odvisna od načina njenega dejanskega izvrševanja, pri čemer je bistven pogoj za priposestvovanje služnosti, da se ta izvršuje na zaznaven način (da se lastnik služeče nepremičnine lahko z njim seznani in mu nasprotuje).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje sodne odločbe - premoženjsko stanje - obstoj zapadlih terjatev
Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo premoženjsko stanje tožnice in z odlogom plačila sodne takse do izdaje odločbe v predmetni zadevi ustrezno upoštevalo tožničin finančni položaj.
ZOSRL člen 159, 162 , 162/3 . OZ člen 168, 168/2, 174 , 174/2 , 179.
poškodbe, nastale pri nesreči balona – Fischer IV – zavarovanje odgovornosti – povrnitev premoženjske škode – renta – tuja pomoč – pomoč ponudnikov storitev na trgu – pomoč družinskih članov – višina urne postavke – nameščanje ortoze – stroški prevozov – povrnitev nepremoženjske škode – skaženost – brazgotine – stroški zdravljenja – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz zavarovalne pogodbe – valorizacija delnih plačil – zmanjšanje življenjske aktivnosti – ugotovitev obsega tuje pomoči s pomočjo izvedenca – izvedensko mnenje – objektivne ugotovitve izvedenca – dokazno breme – zlom prsnega vretenca – omejena gibljivost hrbtenice – zlom zapestja – poškodba podlahtničnega živca – poškodba pljuč
Pri presoji o upravičenosti do mesečnega rentnega izplačila je treba izhajati iz zdravstvenega stanja poškodovane osebe ter njenih nadaljnjih zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravkov, ki jih je pred škodnim dogodkom ta oseba lahko opravljala samostojno.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da skaženost ni posebej huda, vendar pa so brazgotine številne in niso vse nevpadljive, nekatere so na izpostavljenih mestih, drugih pa tudi ni mogoče vedno prekriti in so izstopajoče. Upoštevajoč podobne primere škode je primerna odškodnina iz tega naslova 1500 EUR.
Zavrnitev dela povrnitve premoženjske škode je pravilna za prevoze, ki naj bi jih tožničini svojci opravili za dvig receptov in zdravil. Drži, da so bili ti prevozi opredeljeni tako kot vsi ostali, vendar jim je toženka ugovarjala in s tem poglobila tožničino prvotno dokazno breme; tožnica na to res ni konkretizirala, po katera zdravila ali recepte so svojci odšli.
Tožnica kot potnica, poškodovana v letalskem prometu, uveljavlja odškodnino od zavarovalnice iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti (159. člen ZOSRL), zato je treba uporabiti 5 letni zastaralni rok iz tretjega odstavka 162. člena ZOSRL.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075364
SPZ člen 167, 167/2. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 282, 282/2. ZNVP člen 47. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 6, 6/1, 14.
izvensodna prodaja zastavljene stvari - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem stečajne mase - zunajsodno uveljavljanje ločitvenih pravic - prodaja vrednostnih papirjev - potrebni stroški prodaje - plačilo preostanka kupnine v stečajno maso - pobotni ugovor - pobot - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skrbnost dobrega gospodarstvenika - drugi pravni posli
Za presojo spornega vprašanja, ali in kaj je upnik dolžan iz unovčenih delnic izročiti tožeči stranki kot zastavitelju delnic, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo drugega odstavka 167. člena SPZ, in sicer v delu, v katerem je določeno, da zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo kot stroške iz drugega odstavka 167. člena SPZ tudi stroške prodaje. Upnik je tudi v postopku zunajsodne prodaje (v zvezi s posli, na podlagi katerih so nastali stroški prodaje) zavezan pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Skrbnost dobrega gospodarstvenika terja od upnika, ki izkoristi pravico do zunajsodne prodaje, da potroši le toliko, kot je potrebno, da lahko uspešno izvede prodajo. To pomeni, da si je v razmerju do zastavnega dolžnika upravičen iz kupnine izplačati le stroške, ki so bili potrebni za zunajsodno prodajo, presežek pa je dolžan vrniti zastavnemu dolžniku. Čeprav izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločbe o neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala zaradi pobota v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
ničnost posojilne pogodbe – pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega nujnega sospornika – priznanje dejstev – dokazovanje – predlog za postavitev izvedenca grafologa – zavrnitev dokaznega predloga kot nepotrebnega – vnaprejšnja dokazna ocena – predložitev primerjalnega gradiva – materialno procesno vodstvo – upoštevanje dokazov, izvedenih v drugem postopku – vezanost na kazensko sodbo
Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna.
Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.
V ravnanju tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek v pripravljalni vlogi s 15. 9. 2014 začela utemeljevati s trditvami o odškodninski odgovornosti tožene stranke, ne gre zgolj za spremembo pravne podlage zahtevka (ob nespremenjeni trditveni podlagi), ne za zmanjšanje tožbenega zahtevka in tudi ne zgolj za spremembo ali dopolnitev oziroma popravo posameznih navedb. Gre za popolnoma novo trditveno podlago, za nov obsežen sklop trditev, skupaj z drugo pravno podlago tožbenega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče v zvezi s temi navedbami napačno uporabilo določbe 286. in 286.a člena ZPP. Uporabiti bi moralo določbo 184., nato pa še 185. in 186. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej napačna.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0085857
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 287, 381. ZPP člen 286, 354, 354/1. ZOdv člen 17. ZOdvT tarifna številka 2200, 6007. ZBPP člen 46, 46/3.
AO plus zavarovanje – zavarovalnina – splošni zavarovalni pogoji – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – izgubljeni dohodek – izguba zaslužka – vrstni red vračunavanja izpolnitve – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – valorizacija – akontacija dohodnine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – izpah akromioklavikularnega sklepa – stopnja invalidnosti – tabela invalidnosti – stroški postopka – stroški odvetnika – davek na dodano vrednost (DDV) – nagrada za posel – vštetje nagrade za posel v nagrado za postopek – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Zavarovalna vsota je najvišji znesek zavarovalnine, ki se ga zavarovalnica s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zaveže izplačati upravičencu. Z zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti ne more zmanjšati svoje obveznosti po pogodbi.
Toženkina zakonska obveznost, da odvede akontacijo dohodnine, ne vpliva na odločitev o omejitvi njene obveznosti do višine zavarovalne vsote. Plačilo akontacije dohodnine predstavlja izpolnitev obveznosti.
Odvetniški zahtevek pred pravdo je ovrednoten v okviru nagrade za posel po tar. št. 2200. Po 3. točki opombe 3 3. dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Glede na to, da tožnik ni navedel posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bila nagrada ovrednotena višje od količnika 1 (kot običajnega ovrednotenja posla), in upoštevaje polovični delež vštevanja, se nagrada za postopek poveča za količnik 0,5, tj. za 368,00 EUR.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - dejanski uporabnik nepremičnin - najem poslovnih prostorov
Pritožba nima prav, da bi morala biti njena obveznost plačila NUSZ urejena v najemni pogodbi in šele tedaj bi bila zavezana k plačilu nadomestila, saj zakon sam izrecno določa zavezance za plačilo in posebna pogodbena ureditev ni potrebna.
Porok jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Porok lahko zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, tudi ugovor pobotanja. Ker lahko porok proti upniku, razen ugovorov iz temeljnega posla, uveljavlja tudi vse ostale ugovore dolžnika, to pomeni, da ima porok pravni interes, da v pravdi, ki teče med glavnim dolžnikom in upnikom zmaga glavni dolžnik. Od izida te pravde je torej odvisno uveljavljanje pobotnega ugovora, ki ga bo lahko uveljavljal stranski intervenient proti toženi stranki. Intervencijski interes predlagatelja je zato podan.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).
URS člen 67, 71. OZ člen 131, 131/1, 132. SPZ člen 37. ZPNačrt člen 3, 3/3, 11, 14, 39, 39/4, 103. ZUPUDPP člen 6, 6/1, 6/2, 8, 42, 43, 47, 47/4, 52, 52/4. ZGO-1 člen 52, 71. ZUreP-1 člen 98. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru člen 4, 61.
krivdna odškodninska odgovornost – prostorsko načrtovanje – urejanje prostora – protipravnost ravnanja države – državni prostorski načrt – umestitev zemljišča v območje državnega prostorskega načrta – protipravna sprememba namembnosti zemljišča – določitev namembnosti, ki ni v državnem interesu – poseg države v pristojnosti občine – nesorazmeren poseg v lastninsko pravico – lastninska pravica – pravica do gradnje – poseg v pravico do gradnje – poseg v pridobljeno pravico – dejanska razlastitev – škoda v višini zmanjšane vrednosti nepremičnine – škoda zaradi neizvedenega razlastitvenega postopka
Ker je toženka znotraj območja DPN pristojna zemljiščem določati namensko rabo (8. člen ZUPUDPP), bi morali tožniki določno navesti, v čem vidijo protipravnost ravnanja toženke pri uvrstitvi njihovega zemljišča v območje DPN. Tožniki svojega prepričanja, da njihovo zemljišče ne sodi v območje DPN, niso konkretneje pojasnili in v dokaz svojih navedb niso podali nobenega dokaznega predloga. Tožniki niti niso prerekali navedb toženke, da sporno zemljišče predstavlja kontaktno območje pristanišča in da zaradi pričakovanih vplivov pristanišča stanovanjska gradnja na tem območju ni primerna. Poudarjali so zgolj, da toženka za takšne navedbe ni predložila ustreznih dokazov in torej ni dokazala, da bi bilo zemljišče tožnikov namenjeno za katerikoli drug namen kot za športno rekreacijski center. Vendar toženka ni tista, ki bi bila dolžna dokazovati, da pri določitvi namembnosti ni ravnala protipravno, temveč je trditveno in dokazno breme glede obstoja protipravnega ravnanja na oškodovancu.
Redna oblika sodelovanja med državo in občino je sodelovanje občine v postopku priprave DPN, kot je potekalo v obravnavani zadevi. Poudariti pa gre, da tudi v primeru, če bi tožena stranka RS s kakšno svojo odločitvijo res posegla v pristojnost občine, to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja za tretjo osebo, v našem primeru za tožnike. V tem primeru bi morali ti posebej oz. izrecno utemeljiti vzročno zvezo med samo prekoračitvijo pooblastil in zatrjevano škodo, česar niso storili.
Pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic, za sodišče ne pomeni dolžnosti predlogu ugoditi. Sodišče je po četrtem odstavku 329. člena ZKP o dokaznih predlogih dolžno zgolj odločiti, pri čemer je vrsta odločitve (pozitivna ali negativna) odvisna od vsebine dejstva in vsebine samega predloga.
STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0072567
ZFPPIPP člen 48a, 282, 282/1, 282/2, 325, 325/1, 325/3, 346, 346/3, 374. SPZ člen 167, 167/2. ZNVP-1 člen 31, 31/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – pravica do zunajsodne prodaje vrednostnih papirjev v stečaju – ločitveni upniki z različnim vrstnim redom zastavnih pravic – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – izvensodna prodaja zastavljene stvari – poplačilo iz zastavne pravice
Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta.
Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.
izpraznitev in izročitev stavbe – pojem nepremičnina – nasprotje v izreku – pomanjkljivost izreka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je nepremičnina v skladu z 18. členom SPZ prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, je izrek sam s seboj v nasprotju. Nepremičnina namreč ne more ležati na drugi nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084518
OZ člen 131, 131/1, 131/2.
nevarna stvar – pojem nevarne stvari – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – podlage za odgovornost – prehod čez opuščene tire
Pri presoji, ali je prehod čez tirnice varen, se je sodišče pravilno oprlo na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da v obravnavani zadevi ne gre za nivojski prehod, saj so tiri vgrajeni v asfaltno podlago in potekajo v istem nivoju, kot taki pa omogočajo varen prehod kolesarja, ne glede na kot, pod katerim prevozi tir.
povrnitev nepremoženjske škode – ugriz psa – odrgnina na nogi – strah – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini
Iz izvedeniškega mnenja, na katerega je oprlo svojo odločitev sodišče prve stopnje, izhaja, da je tožnik zaradi ugriza psa utrpel dve rani, in sicer odrgnini na levi nogi, in je zaradi tega trpel zmerne občasne bolečine nekaj dni in nato občasne blage bolečine še deset dni in upoštevaje nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje, ter trajanje in intenzivnost strahu, je prisojena odškodnina za obe obliki nepremoženjske škode prisojena v primernem znesku.
Vse težave, ki jih tožnik navaja v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo bolečin in jemanjem zdravil, so pretirane in brez realne podlage, glede na ugotovitve izvedenca, na katere je oprlo odločitev sodišče prve stopnje, neutemeljene.
Isto velja za odškodnino za strah, ki je bila glede na okoliščine primera in trajanje odmerjena v pravilnem znesku in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in ne sprejema trditve tožnika v pritožbi, da je bil strah, ki ga je doživel, večji in je trajal dalj časa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080110
OZ člen 336, 336/1. ZOR člen 361, 361/1. ZPP člen 214, 324, 324/3.
neupravičena pridobitev – obogatitveno načelo – kmetija – vlaganje v kmetijo – obogatitveni zahtevek – zastaranje – začetek teka zastaranja – trenutek prehoda koristi – izjalovitev pričakovanja – smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – procesno pobotanje
Pri obogatitvenih zahtevkih, kakršen je tudi obravnavani, začne zastaranje celotne terjatve iz naslova neupravičene obogatitve teči takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje oziroma namen, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. ZFPPIPP člen 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje poslovne goljufije – novela ZFPPIPP-G – izdaja sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez pravne podlage – pavšalna obrazložitev sodišča
Sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti po zakonu ni mogoče izdati.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - prenehanje začasne odredbe - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka
Drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni 1/ navedlo, kdaj začne teči rok za vložitev tožbe, vložitev katere je v 4. točko izreka naložilo upnici, 2/ niti ni navedlo sankcije za to kršitev. Zato je sklep o začasni odredbi v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil izvršilnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj v tem delu ta sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka kršitev ima za posledico razveljavitev sklepa o začasni odredbi, če je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Vendar pa je to kršitev odpravilo že sodišče prve stopnje z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Iz te obrazložitve je razviden tako rok za vložitev tožbe, kot tudi sankcija za ne vložitev le-te. Iz te obrazložitve povsem nedvoumno izhaja, da rok za pravna dejanja začne teči od vročitve sklepa, ne pa od njegove pravnomočnosti, kot zmotno meni pritožnica. Ker je sklep o začasni odredbi sodišče prve stopnje v zvezi z nujnostjo vložitve tožbe obrazložilo šele v izpodbijanem sklepu, rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči že z vročitvijo začasne odredbe, pač pa šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa.