ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. ZFPPIPP člen 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje poslovne goljufije – novela ZFPPIPP-G – izdaja sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez pravne podlage – pavšalna obrazložitev sodišča
Sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti po zakonu ni mogoče izdati.
ničnost posojilne pogodbe – pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega nujnega sospornika – priznanje dejstev – dokazovanje – predlog za postavitev izvedenca grafologa – zavrnitev dokaznega predloga kot nepotrebnega – vnaprejšnja dokazna ocena – predložitev primerjalnega gradiva – materialno procesno vodstvo – upoštevanje dokazov, izvedenih v drugem postopku – vezanost na kazensko sodbo
Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna.
Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.
predobravnavni narok – odsotnost zasebnega tožilca – presumpcija umika zasebne tožbe – zamuda na narok – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločilno je, da je zasebna tožilka v razpravno dvorano prišla potem, ko je predsednica senata na zapisnik že sprejela odločitev, da se zaradi odsotnosti zasebne tožilke predobravnavni narok ne opravi in se šteje, da je zasebna tožilka zasebno tožbo umaknila.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084558
URS člen 35. ZZZDR člen 4, 4/3, 92, 92/1, 98, 107, 113. ZPP člen 76, 182, 182/3.
izvrševanje roditeljske pravice – vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva – sposobnost biti stranka – poznavanje izvora – naravni starši
V konkretnem primeru se starša mladoletne ne strinjata o vprašanju, ali je potrebno v njenem imenu vložiti tožbo na izpodbijanje očetovstva ali ne.
Sodišče prve stopnje je zaznalo, da je potrebno opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev, vendar pa v nadaljevanju tega tehtanja ni opravilo.
zavrnitev predloga za prekinitev pravdnega postopka – smrt stranke – zastopanje po pooblaščencu – naknadna odpoved pooblastila s strani dediča
Ker je imela pokojna druga tožnica v pravdi pooblaščenko, procesno pooblastilo pa s smrtjo stranke ni prenehalo (100. člen ZPP), pravdnega postopka ni bilo treba prekiniti.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
OZ člen 111, 111/2, 193, 488, 488/1, 490, 490/1, 495.
odgovornost za pravne napake – rok za uveljavljanje pravnih napak – odvzem predmeta pogodbe s strani tretje osebe – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – vrnitev kupnine – obseg vrnitve – tek zakonskih zamudnih obresti – nepošteni pridobitelj
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je s trenutkom odvzema (evikcije) predmeta pogodbe s strani tretjih oseb oziroma z vpisom njihovega lastništva na navedenih parcelah v zemljiško knjigo na podlagi omenjene pravnomočne sodbe, prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu (prvi odstavek 490. člena OZ). V primeru odvzema pogodbenega predmeta ne pride v poštev uporaba 495. člena OZ, ki določa rok za uveljavljanje kupčeve pravice iz pravnih napak oziroma pravic do odstopa od pogodbe ali pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice do povračila škode. Z besedami „da je pogodba razdrta po samem zakonu“ je OZ izrazil domnevo, da je kupec v primeru, ko mu je druga oseba stvar odvzela, uresničil pravico odstopiti od pogodbe.
ZPP člen 155, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – izrecna zahteva za opravo naroka – dopolnitev tožbe – potrebnost stroška
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Če stranka v vlogah predlaga zgolj izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno (npr. zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080110
OZ člen 336, 336/1. ZOR člen 361, 361/1. ZPP člen 214, 324, 324/3.
neupravičena pridobitev – obogatitveno načelo – kmetija – vlaganje v kmetijo – obogatitveni zahtevek – zastaranje – začetek teka zastaranja – trenutek prehoda koristi – izjalovitev pričakovanja – smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – procesno pobotanje
Pri obogatitvenih zahtevkih, kakršen je tudi obravnavani, začne zastaranje celotne terjatve iz naslova neupravičene obogatitve teči takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje oziroma namen, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0085857
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 287, 381. ZPP člen 286, 354, 354/1. ZOdv člen 17. ZOdvT tarifna številka 2200, 6007. ZBPP člen 46, 46/3.
AO plus zavarovanje – zavarovalnina – splošni zavarovalni pogoji – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – izgubljeni dohodek – izguba zaslužka – vrstni red vračunavanja izpolnitve – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – valorizacija – akontacija dohodnine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – izpah akromioklavikularnega sklepa – stopnja invalidnosti – tabela invalidnosti – stroški postopka – stroški odvetnika – davek na dodano vrednost (DDV) – nagrada za posel – vštetje nagrade za posel v nagrado za postopek – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Zavarovalna vsota je najvišji znesek zavarovalnine, ki se ga zavarovalnica s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zaveže izplačati upravičencu. Z zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti ne more zmanjšati svoje obveznosti po pogodbi.
Toženkina zakonska obveznost, da odvede akontacijo dohodnine, ne vpliva na odločitev o omejitvi njene obveznosti do višine zavarovalne vsote. Plačilo akontacije dohodnine predstavlja izpolnitev obveznosti.
Odvetniški zahtevek pred pravdo je ovrednoten v okviru nagrade za posel po tar. št. 2200. Po 3. točki opombe 3 3. dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Glede na to, da tožnik ni navedel posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bila nagrada ovrednotena višje od količnika 1 (kot običajnega ovrednotenja posla), in upoštevaje polovični delež vštevanja, se nagrada za postopek poveča za količnik 0,5, tj. za 368,00 EUR.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - dejanski uporabnik nepremičnin - najem poslovnih prostorov
Pritožba nima prav, da bi morala biti njena obveznost plačila NUSZ urejena v najemni pogodbi in šele tedaj bi bila zavezana k plačilu nadomestila, saj zakon sam izrecno določa zavezance za plačilo in posebna pogodbena ureditev ni potrebna.
povrnitev nepremoženjske škode – ugriz psa – odrgnina na nogi – strah – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini
Iz izvedeniškega mnenja, na katerega je oprlo svojo odločitev sodišče prve stopnje, izhaja, da je tožnik zaradi ugriza psa utrpel dve rani, in sicer odrgnini na levi nogi, in je zaradi tega trpel zmerne občasne bolečine nekaj dni in nato občasne blage bolečine še deset dni in upoštevaje nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje, ter trajanje in intenzivnost strahu, je prisojena odškodnina za obe obliki nepremoženjske škode prisojena v primernem znesku.
Vse težave, ki jih tožnik navaja v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo bolečin in jemanjem zdravil, so pretirane in brez realne podlage, glede na ugotovitve izvedenca, na katere je oprlo odločitev sodišče prve stopnje, neutemeljene.
Isto velja za odškodnino za strah, ki je bila glede na okoliščine primera in trajanje odmerjena v pravilnem znesku in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in ne sprejema trditve tožnika v pritožbi, da je bil strah, ki ga je doživel, večji in je trajal dalj časa.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - prenehanje začasne odredbe - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka
Drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni 1/ navedlo, kdaj začne teči rok za vložitev tožbe, vložitev katere je v 4. točko izreka naložilo upnici, 2/ niti ni navedlo sankcije za to kršitev. Zato je sklep o začasni odredbi v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil izvršilnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj v tem delu ta sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka kršitev ima za posledico razveljavitev sklepa o začasni odredbi, če je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Vendar pa je to kršitev odpravilo že sodišče prve stopnje z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Iz te obrazložitve je razviden tako rok za vložitev tožbe, kot tudi sankcija za ne vložitev le-te. Iz te obrazložitve povsem nedvoumno izhaja, da rok za pravna dejanja začne teči od vročitve sklepa, ne pa od njegove pravnomočnosti, kot zmotno meni pritožnica. Ker je sklep o začasni odredbi sodišče prve stopnje v zvezi z nujnostjo vložitve tožbe obrazložilo šele v izpodbijanem sklepu, rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči že z vročitvijo začasne odredbe, pač pa šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa.
predhodno vprašanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe – reševanje predhodnega vprašanja – prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Predhodno vprašanje v tej zadevi je, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.
Predhodno vprašanje lahko sodišče reši bodisi samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku.
Kadar je matični postopek kompleksen in dolgotrajen in se, tako kot trdi pritožba, niti še ni začel, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZU člen 5, 5/2. ZD člen 82, 82/2, 84, 84/1, 125, 125/2, 132.
razlaga oporoke – volilo – ustanova
Volilo je breme zapuščine. Volilojemnik ga pridobi praviloma v trenutku oporočiteljeve smrti, ko skladno s 132. členom ZD preide na dediče zapuščina in z njo tudi breme volila.
Ob smiselni uporabi drugega odstavka 125. člena ZD je treba šteti, da je ustanova ob zapustnikovi smrti že obstajala, če kasneje dobi odobritev pristojnega državnega organa za obstoj. Zato ji gre dediščina ipso iure od trenutka zapustnikove smrti (132. člen ZD), hkrati s tem pa tudi breme volila.
Če oporočitelj veže volilo na izpolnitev pogoja ali roka, volilojemnik ne pridobi volila v trenutku oporočiteljeve smrti, saj velja učinek izpolnitve odložnega pogoja ali začetka teka roka le za naprej.
izpraznitev in izročitev stavbe – pojem nepremičnina – nasprotje v izreku – pomanjkljivost izreka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je nepremičnina v skladu z 18. členom SPZ prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, je izrek sam s seboj v nasprotju. Nepremičnina namreč ne more ležati na drugi nepremičnini.
Pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic, za sodišče ne pomeni dolžnosti predlogu ugoditi. Sodišče je po četrtem odstavku 329. člena ZKP o dokaznih predlogih dolžno zgolj odločiti, pri čemer je vrsta odločitve (pozitivna ali negativna) odvisna od vsebine dejstva in vsebine samega predloga.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060374
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216. ZOdvT tarifna številka 2200.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – renta za tujo pomoč – urna postavka tuje pomoči – pomoč družinskih članov – dejansko stanje – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – predpravdni stroški – povračilo stroškov
Pritožbeni očitek, da tuja pomoč v obsegu dveh ur tedensko sodi v okvir dolžnosti nudenja pomoči svojcev v družinski skupnosti, ni utemeljen. S pomočjo bližnjih namreč ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.