prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pooblastilo – pooblaščenec na računu zapustnika – prenakazilo denarja zapustnika
Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve, obremenitve ali drugačnega razpolaganja s poslovnim deležem – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – objektivna nevarnost – preprečitev nastanka težko nadomestljive škode – neugodne posledice za dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasno zavarovanje nedenarne terjatve je utemeljeno, če verjetno obstaja nevarnost, da bo njena uveljavitev vsaj precej otežena, pri tem pa se ne zahteva specifičen vzrok za to. Za izdajo začasne odredbe (ob izpolnjenosti tudi prvega pogoja) zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
predobravnavni narok – odsotnost zasebnega tožilca – presumpcija umika zasebne tožbe – zamuda na narok – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločilno je, da je zasebna tožilka v razpravno dvorano prišla potem, ko je predsednica senata na zapisnik že sprejela odločitev, da se zaradi odsotnosti zasebne tožilke predobravnavni narok ne opravi in se šteje, da je zasebna tožilka zasebno tožbo umaknila.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
stroški postopka – navadni sosporniki – podrejeni tožbeni zahtevek – uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.
Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084532
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 319, 319/1, 322, 395, 397. ZPP člen 191, 195.
odpust dolga solidarnemu dolžniku – škoda v zvezi z delom – udarec delavca s strani nadrejenega – odgovornost delodajalcev
S tem, ko je nadrejeni podrejenega delavca udaril, ker ta ni hotel opraviti odrejenega mu dela, je škoda delavcu nastala pri delu oz. v zvezi z delom in je zanjo odgovoren (tudi) delodajalec.
Ker solidarni dolžnik iztoževane terjatve še ni izpolnil in ker mu obravnavani dolg ni bil odpuščen, iztoževana obveznost še ni prenehala.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084558
URS člen 35. ZZZDR člen 4, 4/3, 92, 92/1, 98, 107, 113. ZPP člen 76, 182, 182/3.
izvrševanje roditeljske pravice – vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva – sposobnost biti stranka – poznavanje izvora – naravni starši
V konkretnem primeru se starša mladoletne ne strinjata o vprašanju, ali je potrebno v njenem imenu vložiti tožbo na izpodbijanje očetovstva ali ne.
Sodišče prve stopnje je zaznalo, da je potrebno opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev, vendar pa v nadaljevanju tega tehtanja ni opravilo.
URS člen 67, 71. OZ člen 131, 131/1, 132. SPZ člen 37. ZPNačrt člen 3, 3/3, 11, 14, 39, 39/4, 103. ZUPUDPP člen 6, 6/1, 6/2, 8, 42, 43, 47, 47/4, 52, 52/4. ZGO-1 člen 52, 71. ZUreP-1 člen 98. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru člen 4, 61.
krivdna odškodninska odgovornost – prostorsko načrtovanje – urejanje prostora – protipravnost ravnanja države – državni prostorski načrt – umestitev zemljišča v območje državnega prostorskega načrta – protipravna sprememba namembnosti zemljišča – določitev namembnosti, ki ni v državnem interesu – poseg države v pristojnosti občine – nesorazmeren poseg v lastninsko pravico – lastninska pravica – pravica do gradnje – poseg v pravico do gradnje – poseg v pridobljeno pravico – dejanska razlastitev – škoda v višini zmanjšane vrednosti nepremičnine – škoda zaradi neizvedenega razlastitvenega postopka
Ker je toženka znotraj območja DPN pristojna zemljiščem določati namensko rabo (8. člen ZUPUDPP), bi morali tožniki določno navesti, v čem vidijo protipravnost ravnanja toženke pri uvrstitvi njihovega zemljišča v območje DPN. Tožniki svojega prepričanja, da njihovo zemljišče ne sodi v območje DPN, niso konkretneje pojasnili in v dokaz svojih navedb niso podali nobenega dokaznega predloga. Tožniki niti niso prerekali navedb toženke, da sporno zemljišče predstavlja kontaktno območje pristanišča in da zaradi pričakovanih vplivov pristanišča stanovanjska gradnja na tem območju ni primerna. Poudarjali so zgolj, da toženka za takšne navedbe ni predložila ustreznih dokazov in torej ni dokazala, da bi bilo zemljišče tožnikov namenjeno za katerikoli drug namen kot za športno rekreacijski center. Vendar toženka ni tista, ki bi bila dolžna dokazovati, da pri določitvi namembnosti ni ravnala protipravno, temveč je trditveno in dokazno breme glede obstoja protipravnega ravnanja na oškodovancu.
Redna oblika sodelovanja med državo in občino je sodelovanje občine v postopku priprave DPN, kot je potekalo v obravnavani zadevi. Poudariti pa gre, da tudi v primeru, če bi tožena stranka RS s kakšno svojo odločitvijo res posegla v pristojnost občine, to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja za tretjo osebo, v našem primeru za tožnike. V tem primeru bi morali ti posebej oz. izrecno utemeljiti vzročno zvezo med samo prekoračitvijo pooblastil in zatrjevano škodo, česar niso storili.
Predpisan obrazec omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – nevarnost ponovitve kaznivih dejanj
V nasprotju s sodiščem prve stopnje, ki izhaja zgolj iz preteklih okoliščin, ki dejansko kažejo, da je bil že obsojen za kazniva dejanja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so po pravnomočnosti nastopile pri obsojencu takšne spremenjene okoliščine, ki kažejo, da mu je mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil in da torej ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved razpolaganja in oddaje nepremičnine – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – neznatna škoda za dolžnika – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Upnik mora za uspeh z začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati aktivno delovanje dolžnika (toženke) v smeri odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki je usmerjeno v preprečitev uveljavitve terjatve. Trditev, da obstaja resna nevarnost, da brez izdaje začasne odredbe, terjatev tožnikov ne bo poplačana, ne zadošča za verjeten izkaz obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Tudi s sklicevanjem na odgovor na tožbo iz drugega postopka, kjer naj bi toženka izjavila, da je želela nepremičnino oddati za pet let, dokler ne bo sin polnoleten, potem naj hišo podre in si zgradi funkcionalen objekt, tožnika zatrjevane nevarnosti ne moreta izkazati.
SPZ člen 12, 88, 89. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
lastninska pravica – zloraba pravice – zloraba lastninske pravice – prepoved zlorabe pravice – nujna pot – nastanek nujne poti – določitev nujne poti – priposestvovanje – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost vožnje – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti
Toženca pri izvrševanju lastninske pravice nista bila omejena z enakovredno pravico tožnikov. Nujna pot se pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti. Tožnika nista dokazala zlorabe pravice, ker po (neizpodbijani) ugotovitvi sodbe nimata nujne poti po parceli tožencev.
Vsebina priposestvovane služnosti je v celoti odvisna od načina njenega dejanskega izvrševanja, pri čemer je bistven pogoj za priposestvovanje služnosti, da se ta izvršuje na zaznaven način (da se lastnik služeče nepremičnine lahko z njim seznani in mu nasprotuje).
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075364
SPZ člen 167, 167/2. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 282, 282/2. ZNVP člen 47. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 6, 6/1, 14.
izvensodna prodaja zastavljene stvari - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem stečajne mase - zunajsodno uveljavljanje ločitvenih pravic - prodaja vrednostnih papirjev - potrebni stroški prodaje - plačilo preostanka kupnine v stečajno maso - pobotni ugovor - pobot - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skrbnost dobrega gospodarstvenika - drugi pravni posli
Za presojo spornega vprašanja, ali in kaj je upnik dolžan iz unovčenih delnic izročiti tožeči stranki kot zastavitelju delnic, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo drugega odstavka 167. člena SPZ, in sicer v delu, v katerem je določeno, da zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo kot stroške iz drugega odstavka 167. člena SPZ tudi stroške prodaje. Upnik je tudi v postopku zunajsodne prodaje (v zvezi s posli, na podlagi katerih so nastali stroški prodaje) zavezan pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Skrbnost dobrega gospodarstvenika terja od upnika, ki izkoristi pravico do zunajsodne prodaje, da potroši le toliko, kot je potrebno, da lahko uspešno izvede prodajo. To pomeni, da si je v razmerju do zastavnega dolžnika upravičen iz kupnine izplačati le stroške, ki so bili potrebni za zunajsodno prodajo, presežek pa je dolžan vrniti zastavnemu dolžniku. Čeprav izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločbe o neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala zaradi pobota v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Pritožbena graja neizvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja strank ter prič, je prepozna, saj tožnica navedenih kršitev ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.
ZFPPod člen 27, 27/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – deklaratorni sklep – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – vstop v pravdo – vročanje sodnih pisanj – naslov
Postopek je bil prekinjen na podlagi tretje točke 205. člena ZPP - ex lege, zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj).
zavrnitev predloga za prekinitev pravdnega postopka – smrt stranke – zastopanje po pooblaščencu – naknadna odpoved pooblastila s strani dediča
Ker je imela pokojna druga tožnica v pravdi pooblaščenko, procesno pooblastilo pa s smrtjo stranke ni prenehalo (100. člen ZPP), pravdnega postopka ni bilo treba prekiniti.
pogodba o operativnem leasingu – prekinitev pogodbe o leasingu – solidarno poroštvo – poroštvena izjava – dokazovanje pristnosti podpisa na spornih listinah – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – smiseln predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – odpoved dokaznemu predlogu
Toženka je predlagala sodišču, da zaključi predmetni postopek in izda sodbo, kar smiselno pomeni predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa in odpoved predmetnemu dokaznemu predlogu. Ker se je tudi tožnik strinjal z zaključkom zadeve brez razpisa naroka, sodišče preostalih dokazov ni izvajalo in je zadevo zaključilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080110
OZ člen 336, 336/1. ZOR člen 361, 361/1. ZPP člen 214, 324, 324/3.
neupravičena pridobitev – obogatitveno načelo – kmetija – vlaganje v kmetijo – obogatitveni zahtevek – zastaranje – začetek teka zastaranja – trenutek prehoda koristi – izjalovitev pričakovanja – smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – procesno pobotanje
Pri obogatitvenih zahtevkih, kakršen je tudi obravnavani, začne zastaranje celotne terjatve iz naslova neupravičene obogatitve teči takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje oziroma namen, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).