URS člen 67, 71. OZ člen 131, 131/1, 132. SPZ člen 37. ZPNačrt člen 3, 3/3, 11, 14, 39, 39/4, 103. ZUPUDPP člen 6, 6/1, 6/2, 8, 42, 43, 47, 47/4, 52, 52/4. ZGO-1 člen 52, 71. ZUreP-1 člen 98. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru člen 4, 61.
krivdna odškodninska odgovornost – prostorsko načrtovanje – urejanje prostora – protipravnost ravnanja države – državni prostorski načrt – umestitev zemljišča v območje državnega prostorskega načrta – protipravna sprememba namembnosti zemljišča – določitev namembnosti, ki ni v državnem interesu – poseg države v pristojnosti občine – nesorazmeren poseg v lastninsko pravico – lastninska pravica – pravica do gradnje – poseg v pravico do gradnje – poseg v pridobljeno pravico – dejanska razlastitev – škoda v višini zmanjšane vrednosti nepremičnine – škoda zaradi neizvedenega razlastitvenega postopka
Ker je toženka znotraj območja DPN pristojna zemljiščem določati namensko rabo (8. člen ZUPUDPP), bi morali tožniki določno navesti, v čem vidijo protipravnost ravnanja toženke pri uvrstitvi njihovega zemljišča v območje DPN. Tožniki svojega prepričanja, da njihovo zemljišče ne sodi v območje DPN, niso konkretneje pojasnili in v dokaz svojih navedb niso podali nobenega dokaznega predloga. Tožniki niti niso prerekali navedb toženke, da sporno zemljišče predstavlja kontaktno območje pristanišča in da zaradi pričakovanih vplivov pristanišča stanovanjska gradnja na tem območju ni primerna. Poudarjali so zgolj, da toženka za takšne navedbe ni predložila ustreznih dokazov in torej ni dokazala, da bi bilo zemljišče tožnikov namenjeno za katerikoli drug namen kot za športno rekreacijski center. Vendar toženka ni tista, ki bi bila dolžna dokazovati, da pri določitvi namembnosti ni ravnala protipravno, temveč je trditveno in dokazno breme glede obstoja protipravnega ravnanja na oškodovancu.
Redna oblika sodelovanja med državo in občino je sodelovanje občine v postopku priprave DPN, kot je potekalo v obravnavani zadevi. Poudariti pa gre, da tudi v primeru, če bi tožena stranka RS s kakšno svojo odločitvijo res posegla v pristojnost občine, to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja za tretjo osebo, v našem primeru za tožnike. V tem primeru bi morali ti posebej oz. izrecno utemeljiti vzročno zvezo med samo prekoračitvijo pooblastil in zatrjevano škodo, česar niso storili.
pooblastilo za zastopanje v izvršilnem postopku - pooblastilo dano samostojnemu podjetniku
Procesno pooblastilo dano za zastopanje v pravdnem in izvršilnem postopku fizični osebi ni vezano na gospodarski status samostojnega podjetnika. Za zastopanje pred okrajnim sodiščem zadošča le polna poslovna sposobnost fizične osebe (prvi odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ko je pooblastilo dano samostojnemu podjetniku, je dano fizični osebi, ki opravlja v tej obliki gospodarsko dejavnost.
stroški postopka – navadni sosporniki – podrejeni tožbeni zahtevek – uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.
Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084532
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 319, 319/1, 322, 395, 397. ZPP člen 191, 195.
odpust dolga solidarnemu dolžniku – škoda v zvezi z delom – udarec delavca s strani nadrejenega – odgovornost delodajalcev
S tem, ko je nadrejeni podrejenega delavca udaril, ker ta ni hotel opraviti odrejenega mu dela, je škoda delavcu nastala pri delu oz. v zvezi z delom in je zanjo odgovoren (tudi) delodajalec.
Ker solidarni dolžnik iztoževane terjatve še ni izpolnil in ker mu obravnavani dolg ni bil odpuščen, iztoževana obveznost še ni prenehala.
OZ člen 111, 111/2, 193, 488, 488/1, 490, 490/1, 495.
odgovornost za pravne napake – rok za uveljavljanje pravnih napak – odvzem predmeta pogodbe s strani tretje osebe – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – vrnitev kupnine – obseg vrnitve – tek zakonskih zamudnih obresti – nepošteni pridobitelj
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je s trenutkom odvzema (evikcije) predmeta pogodbe s strani tretjih oseb oziroma z vpisom njihovega lastništva na navedenih parcelah v zemljiško knjigo na podlagi omenjene pravnomočne sodbe, prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu (prvi odstavek 490. člena OZ). V primeru odvzema pogodbenega predmeta ne pride v poštev uporaba 495. člena OZ, ki določa rok za uveljavljanje kupčeve pravice iz pravnih napak oziroma pravic do odstopa od pogodbe ali pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice do povračila škode. Z besedami „da je pogodba razdrta po samem zakonu“ je OZ izrazil domnevo, da je kupec v primeru, ko mu je druga oseba stvar odvzela, uresničil pravico odstopiti od pogodbe.
ZPP člen 155, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – izrecna zahteva za opravo naroka – dopolnitev tožbe – potrebnost stroška
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Če stranka v vlogah predlaga zgolj izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno (npr. zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pooblastilo – pooblaščenec na računu zapustnika – prenakazilo denarja zapustnika
Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
predobravnavni narok – odsotnost zasebnega tožilca – presumpcija umika zasebne tožbe – zamuda na narok – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločilno je, da je zasebna tožilka v razpravno dvorano prišla potem, ko je predsednica senata na zapisnik že sprejela odločitev, da se zaradi odsotnosti zasebne tožilke predobravnavni narok ne opravi in se šteje, da je zasebna tožilka zasebno tožbo umaknila.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved razpolaganja in oddaje nepremičnine – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – neznatna škoda za dolžnika – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Upnik mora za uspeh z začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati aktivno delovanje dolžnika (toženke) v smeri odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki je usmerjeno v preprečitev uveljavitve terjatve. Trditev, da obstaja resna nevarnost, da brez izdaje začasne odredbe, terjatev tožnikov ne bo poplačana, ne zadošča za verjeten izkaz obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Tudi s sklicevanjem na odgovor na tožbo iz drugega postopka, kjer naj bi toženka izjavila, da je želela nepremičnino oddati za pet let, dokler ne bo sin polnoleten, potem naj hišo podre in si zgradi funkcionalen objekt, tožnika zatrjevane nevarnosti ne moreta izkazati.
SPZ člen 12, 88, 89. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
lastninska pravica – zloraba pravice – zloraba lastninske pravice – prepoved zlorabe pravice – nujna pot – nastanek nujne poti – določitev nujne poti – priposestvovanje – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost vožnje – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti
Toženca pri izvrševanju lastninske pravice nista bila omejena z enakovredno pravico tožnikov. Nujna pot se pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti. Tožnika nista dokazala zlorabe pravice, ker po (neizpodbijani) ugotovitvi sodbe nimata nujne poti po parceli tožencev.
Vsebina priposestvovane služnosti je v celoti odvisna od načina njenega dejanskega izvrševanja, pri čemer je bistven pogoj za priposestvovanje služnosti, da se ta izvršuje na zaznaven način (da se lastnik služeče nepremičnine lahko z njim seznani in mu nasprotuje).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084518
OZ člen 131, 131/1, 131/2.
nevarna stvar – pojem nevarne stvari – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – podlage za odgovornost – prehod čez opuščene tire
Pri presoji, ali je prehod čez tirnice varen, se je sodišče pravilno oprlo na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da v obravnavani zadevi ne gre za nivojski prehod, saj so tiri vgrajeni v asfaltno podlago in potekajo v istem nivoju, kot taki pa omogočajo varen prehod kolesarja, ne glede na kot, pod katerim prevozi tir.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060374
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216. ZOdvT tarifna številka 2200.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – renta za tujo pomoč – urna postavka tuje pomoči – pomoč družinskih članov – dejansko stanje – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – predpravdni stroški – povračilo stroškov
Pritožbeni očitek, da tuja pomoč v obsegu dveh ur tedensko sodi v okvir dolžnosti nudenja pomoči svojcev v družinski skupnosti, ni utemeljen. S pomočjo bližnjih namreč ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
ZPP člen 286, 286/4, 362, 362/1, 362/2. SPZ člen 9, 24, 24/2, 30, 30/2, 43, 43/2, 45, 45/2, 45/3, 269. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – skrbnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost – prekluzija dokazov
Posestnik ni v dobri, če ve ali mora na okoliščine primera domnevati, da ni lastnik, da torej stvar pripada drugemu, v svoji zmoti pa ne sme opustiti običajno potrebne skrbnosti, ki se zahteva od posestnika pri razmisleku (raziskovalni dolžnosti) o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
Prekluzijo dokazov se ne sme upoštevati prestrogo, če se tekom dokaznega postopka ugotovi, da dejstva niso bila dokazana s stopnjo prepričanja, še posebej, ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil tožnik pri dokaznih predlogih, ki jih je dal pravočasno do prvega naroka, dovolj skrben, zato tudi ni mogel pričakovati, da bo moral odločilna dejstva dokazovati tudi z dodatnimi listinami iz upravnega spisa iz leta 1978.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.
STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0072567
ZFPPIPP člen 48a, 282, 282/1, 282/2, 325, 325/1, 325/3, 346, 346/3, 374. SPZ člen 167, 167/2. ZNVP-1 člen 31, 31/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – pravica do zunajsodne prodaje vrednostnih papirjev v stečaju – ločitveni upniki z različnim vrstnim redom zastavnih pravic – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – izvensodna prodaja zastavljene stvari – poplačilo iz zastavne pravice
Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta.
Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
ničnost posojilne pogodbe – pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega nujnega sospornika – priznanje dejstev – dokazovanje – predlog za postavitev izvedenca grafologa – zavrnitev dokaznega predloga kot nepotrebnega – vnaprejšnja dokazna ocena – predložitev primerjalnega gradiva – materialno procesno vodstvo – upoštevanje dokazov, izvedenih v drugem postopku – vezanost na kazensko sodbo
Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna.
Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).
Porok jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Porok lahko zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, tudi ugovor pobotanja. Ker lahko porok proti upniku, razen ugovorov iz temeljnega posla, uveljavlja tudi vse ostale ugovore dolžnika, to pomeni, da ima porok pravni interes, da v pravdi, ki teče med glavnim dolžnikom in upnikom zmaga glavni dolžnik. Od izida te pravde je torej odvisno uveljavljanje pobotnega ugovora, ki ga bo lahko uveljavljal stranski intervenient proti toženi stranki. Intervencijski interes predlagatelja je zato podan.