obveznost plačila - plačilo plač - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Tožniki so bili zaposleni pri samostojnemu podjetniku A. s. p., ki je bil izbrisan iz registra. Skladno s 7. členom ZGD-1 je obveznosti prevzel toženec. Toženec tožnikom ni izplačal zneskov, ki jih tožniki vtožujejo, prav tako pa zanje ni plačal prispevkov, ki jih je bil kot delodajalec dolžan plačati. Skladno z določbo 42. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela, delavec pa je upravičen tudi do plačila regresa za letni dopust (131. člena ZDR) in do povračila stroškov v zvezi z delom (130. člena ZDR). Zato je tožbeni zahtevek iz teh naslovov utemeljen.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – dejanski konec izvršilnega postopka – dolžnost odločiti o pravnih sredstvih – pravni interes za pritožbo
Umik predloga za izvršbo je dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. ZIZ v takem primeru predpisuje ustavitev postopka in to ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku. Ustavitev postopka pa vedno ne pomeni tudi dejansko konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih strank, se ustavitev postopka lahko nanaša le na samo opravo izvršbe, ne pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih.
Ustavitev postopka je dolžniku v korist, zaradi česar že po sami naravi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločitve. Večje pravne varnosti od ustavitve postopka (kar v konkretnem primeru pomeni ustavitev faze oprave izvršbe) dolžnik ne more doseči in je zato iz navedenega razloga njegova pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
vračilo stroškov izobraževanja - neizpolnitev obveznosti - pogodba o študiju ob delu
V konkretnem primeru je prišlo do statusne spremembe prejšnjega toženčevega delodajalca A. d. o. o., katerega del se je skupaj s pripadajočim premoženjem oddelil in pripojil k tožeči stranki. Delavci, ki so svoje delo opravljali v povezavi s tem premoženjem, pa so prav tako prešli k tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tudi toženec prešel k tožeči stranki že na podlagi 73. člena ZDR. Ker je toženec prešel od prejšnjega delodajalca k tožeči stranki na podlagi samega zakona, je že na podlagi samega zakona tožeča stranka vstopila v vse pravice in obveznosti, ki jih je imela do toženca prejšnja delodajalka A. d. o. o., torej tudi v pravice in obveznosti iz pogodbe o študiju ob delu. S pogodbo o študiju ob delu se je toženec zavezal, da bo po zaključenem študiju ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu 3 leta, v nasprotnem primeru pa bo povrnil delodajalcu vse oziroma sorazmerni del stroškov študija, če bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na njegovo željo ali po njegovi krivdi. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka zaradi toženčeve neizpolnitve pogodbe o študiju ob delu upravičena do povračila stroškov izobraževanja.
odšodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila v pravnomočno zaključeni kazenski zadevi spoznana za odgovorno, da je kriva, da je v spornem času naklepoma pomagala pri izvršitvi kaznivih dejanj po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) tako, da je pomagala z navodili, kako naj se na mednarodnih tovornih listinah spreminja teža in količina prepeljanega blaga za naročnika. Zato tožeča stranka od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi previsoko zaračunanih prevozov.
Pri tožniku, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije, ni pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj tožnik na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil 65 let starosti.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – naložitveni zahtevek – delno zavrženje predloga za izvršbo
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sodišču predlaga le dovolitev izvršbe, ne more pa ponovno zahtevati, da sodišče dolžniku naloži, da v določenem roku od vročitve sklepa o izvršbi plača terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. Izvršilni naslov, ki je podlaga predlogu za izvršbo, namreč že vsebuje del, s katerim je dolžniku naložena obveznost, in je zato o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Predlog za izvršbo je glede naložitvenega zahtevka treba zavreči.
Tožnica je do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine dopolnila 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe ter z znižanjem starostne meje za enega otroka izpolnila pogoje iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnina je bila odmerjena v višini 83,75 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1972 do leta 1989. Ker je bila z izpodbijanima upravnima odločbama pokojninska osnova izračunana pravilno in zakonito, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za odmero starostne pokojnine v višjem znesku.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub kasnejši sodni odpravi izpodbijanih odločb, s katerima je bila tožnici zavrnjena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, protipravno ravnanje toženca, kot ena izmed kumulativno določenih predpostavk odškodninske odgovornosti, ni podano. N
apake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje. Da bi bil toženec odgovoren za nastalo škodo tožniku, bi moralo biti ravnanje njegovih zaposlenih takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom – presoja pogojev
Udeleženec zaradi duševne motnje ogroža zlasti sebe, pa tudi druge (partnerko), druga oblika zdravljenja pa zaradi njegove nezmožnosti presoje in odločitve za pravilno terapijo ni mogoča, zato so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
Pritožnik se v prvostopenjskem postopku ni skliceval na skupen namen pogodbenikov – skleniteljev Dogovora, katera izmed več denarnih obveznosti iz v Dogovoru omenjenih kreditnih pogodb naj bi bila s plačilom zneska 51.000,00 EUR poravnana. Iskanje skupnega namena pogodbenikov pomeni iskanje njihove skupne volje pri urejanju medsebojnega obligacijskega razmerja. Skupna volja pa pomeni doseženo soglasje volj glede pravnih učinkov posameznih dejanj pogodbene stranke. Takega skupnega namena strank Dogovora glede vprašanja, katera obveznost pritožnika bo s plačilom zneska 51.000,00 EUR poravnana, pritožnik v prvostopenjskem postopku niti ni zatrjeval.
Pritožnik se sklicuje na subsidiarno uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ in ne na skupen namen pogodbenih strank iz dogovora, katera terjatev bo s plačilom 51.000,00 EUR poravnana. Prvostopenjsko sodišče zato glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo ni imelo podlage za razlago skupnega namena glede opredelitve terjatve, ki naj bi prenehala z zgoraj navedenim plačilom.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice vpisala po uradni dolžnosti.
sprememba tožbenega zahtevka – zaslišanje stranke po spremembi tožbenega zahtevka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da sta bili pravdni stranki zaslišani pred spremembo tožbenega zahtevka, ko tožeča stranka še ni zahtevala polovice denarnih sredstev na računu tožene stranke pri P., za katera tožena stranka trdi, da predstavljajo njeno posebno premoženje. Toženi stranki nikoli ni bila dana možnost, da bi izpovedala glede posebnega premoženja po tem, ko je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek.
Predpisan obrazec omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – nevarnost ponovitve kaznivih dejanj
V nasprotju s sodiščem prve stopnje, ki izhaja zgolj iz preteklih okoliščin, ki dejansko kažejo, da je bil že obsojen za kazniva dejanja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so po pravnomočnosti nastopile pri obsojencu takšne spremenjene okoliščine, ki kažejo, da mu je mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil in da torej ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
ZFPPod člen 27, 27/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – deklaratorni sklep – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – vstop v pravdo – vročanje sodnih pisanj – naslov
Postopek je bil prekinjen na podlagi tretje točke 205. člena ZPP - ex lege, zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj).
pogodba o operativnem leasingu – prekinitev pogodbe o leasingu – solidarno poroštvo – poroštvena izjava – dokazovanje pristnosti podpisa na spornih listinah – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – smiseln predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – odpoved dokaznemu predlogu
Toženka je predlagala sodišču, da zaključi predmetni postopek in izda sodbo, kar smiselno pomeni predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa in odpoved predmetnemu dokaznemu predlogu. Ker se je tudi tožnik strinjal z zaključkom zadeve brez razpisa naroka, sodišče preostalih dokazov ni izvajalo in je zadevo zaključilo.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075364
SPZ člen 167, 167/2. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 282, 282/2. ZNVP člen 47. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 6, 6/1, 14.
izvensodna prodaja zastavljene stvari - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem stečajne mase - zunajsodno uveljavljanje ločitvenih pravic - prodaja vrednostnih papirjev - potrebni stroški prodaje - plačilo preostanka kupnine v stečajno maso - pobotni ugovor - pobot - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skrbnost dobrega gospodarstvenika - drugi pravni posli
Za presojo spornega vprašanja, ali in kaj je upnik dolžan iz unovčenih delnic izročiti tožeči stranki kot zastavitelju delnic, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo drugega odstavka 167. člena SPZ, in sicer v delu, v katerem je določeno, da zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo kot stroške iz drugega odstavka 167. člena SPZ tudi stroške prodaje. Upnik je tudi v postopku zunajsodne prodaje (v zvezi s posli, na podlagi katerih so nastali stroški prodaje) zavezan pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Skrbnost dobrega gospodarstvenika terja od upnika, ki izkoristi pravico do zunajsodne prodaje, da potroši le toliko, kot je potrebno, da lahko uspešno izvede prodajo. To pomeni, da si je v razmerju do zastavnega dolžnika upravičen iz kupnine izplačati le stroške, ki so bili potrebni za zunajsodno prodajo, presežek pa je dolžan vrniti zastavnemu dolžniku. Čeprav izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločbe o neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala zaradi pobota v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
zavrnitev predloga za prekinitev pravdnega postopka – smrt stranke – zastopanje po pooblaščencu – naknadna odpoved pooblastila s strani dediča
Ker je imela pokojna druga tožnica v pravdi pooblaščenko, procesno pooblastilo pa s smrtjo stranke ni prenehalo (100. člen ZPP), pravdnega postopka ni bilo treba prekiniti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje sodne odločbe - premoženjsko stanje - obstoj zapadlih terjatev
Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo premoženjsko stanje tožnice in z odlogom plačila sodne takse do izdaje odločbe v predmetni zadevi ustrezno upoštevalo tožničin finančni položaj.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje preživljanca. Neizpolnjevanje preživljalčeve obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju predstavlja podlago za njeno razvezo zgolj v primeru, da ne izpolnjuje glavne obveznosti preživljanja.
Tožnik tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zgolj s sklicevanjem na toženkine odbitke pri plačilu žepnine v višini 337,00 EUR in neplačilo stroškov v zvezi s stanovanjem v višini 357,00, kot tudi ne s sklicevanjem na toženkino stališče, da stroškov v zvezi s stanovanjem ni dolžna poravnati. Za plačilo teh zneskov ima na razpolago izpolnitveni zahtevek.
Pritožbena graja neizvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja strank ter prič, je prepozna, saj tožnica navedenih kršitev ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.