definicija invalidnosti - invalidnost – nezmožnost za delo – kontrolni pregledi
V prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 je res določeno, da je invalidnost podana šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, česar pa ni mogoče tolmačiti na način, da mora priti do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju. Tako lahko pride tudi kasneje v zdravstvenem stanju do sprememb, ne samo do poslabšanja, temveč lahko tudi do izboljšanja, kar pomeni, da ni nobene ovire, da bi se v primeru, ko traja bolezen daljši čas, kot je to podano tudi v predmetni zadevi, tožnici priznale pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je, upoštevaje mnenje sodnega izvedenca, tudi določilo kontrolni pregled. Bolniški stalež je utemeljen, ko gre za začasno nezmožnost za delo, ne pa ko ta nezmožnost za delo traja daljši čas.
Pri tožniku, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije, ni pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj tožnik na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil 65 let starosti.
odšodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila v pravnomočno zaključeni kazenski zadevi spoznana za odgovorno, da je kriva, da je v spornem času naklepoma pomagala pri izvršitvi kaznivih dejanj po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) tako, da je pomagala z navodili, kako naj se na mednarodnih tovornih listinah spreminja teža in količina prepeljanega blaga za naročnika. Zato tožeča stranka od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi previsoko zaračunanih prevozov.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – naložitveni zahtevek – delno zavrženje predloga za izvršbo
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sodišču predlaga le dovolitev izvršbe, ne more pa ponovno zahtevati, da sodišče dolžniku naloži, da v določenem roku od vročitve sklepa o izvršbi plača terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. Izvršilni naslov, ki je podlaga predlogu za izvršbo, namreč že vsebuje del, s katerim je dolžniku naložena obveznost, in je zato o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Predlog za izvršbo je glede naložitvenega zahtevka treba zavreči.
vračilo stroškov izobraževanja - neizpolnitev obveznosti - pogodba o študiju ob delu
V konkretnem primeru je prišlo do statusne spremembe prejšnjega toženčevega delodajalca A. d. o. o., katerega del se je skupaj s pripadajočim premoženjem oddelil in pripojil k tožeči stranki. Delavci, ki so svoje delo opravljali v povezavi s tem premoženjem, pa so prav tako prešli k tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tudi toženec prešel k tožeči stranki že na podlagi 73. člena ZDR. Ker je toženec prešel od prejšnjega delodajalca k tožeči stranki na podlagi samega zakona, je že na podlagi samega zakona tožeča stranka vstopila v vse pravice in obveznosti, ki jih je imela do toženca prejšnja delodajalka A. d. o. o., torej tudi v pravice in obveznosti iz pogodbe o študiju ob delu. S pogodbo o študiju ob delu se je toženec zavezal, da bo po zaključenem študiju ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu 3 leta, v nasprotnem primeru pa bo povrnil delodajalcu vse oziroma sorazmerni del stroškov študija, če bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na njegovo željo ali po njegovi krivdi. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka zaradi toženčeve neizpolnitve pogodbe o študiju ob delu upravičena do povračila stroškov izobraževanja.
obveznost plačila - plačilo plač - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Tožniki so bili zaposleni pri samostojnemu podjetniku A. s. p., ki je bil izbrisan iz registra. Skladno s 7. členom ZGD-1 je obveznosti prevzel toženec. Toženec tožnikom ni izplačal zneskov, ki jih tožniki vtožujejo, prav tako pa zanje ni plačal prispevkov, ki jih je bil kot delodajalec dolžan plačati. Skladno z določbo 42. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela, delavec pa je upravičen tudi do plačila regresa za letni dopust (131. člena ZDR) in do povračila stroškov v zvezi z delom (130. člena ZDR). Zato je tožbeni zahtevek iz teh naslovov utemeljen.
ZZVZZ člen 40, 40-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 153/2, 174, 174/1, 247, 247/1.
povračilo stroškov za potovanje - osebni zdravnik - napotitev
V konkretni zadevi je tožnikov osebni zdravnik zavarovanca napotil na dializo zunaj kraja stalnega prebivališča. Tako tožena stranka kot tudi sodišče prve stopnje sta zadevo presojala z vidika, ali je bila taka odločitev osebnega zdravnika pravilna in zakonita, torej, ali je bila napotitev skladna z predpisi. Ali je bilo ravnanje osebnega zdravnika pravilno in zakonito, pa za samo odločitev o povračilu potnih stroškov ni odločilno. Bistveno je, da je bil tožnik napoten v drug kraj in da je tja zaradi dialize tudi potoval. V tem primeru ni šlo za izbiro tožnika, h kateremu izvajalcu bo potoval, temveč je bil tja napoten s strani osebnega zdravnika. Ali je bilo tako ravnanje osebnega zdravnika pravilno ali ne, je stvar presoje organov tožene stranke, ne more pa to vplivati na tožnikovo pravico do povračila potnih stroškov. Osebni zdravnik je tisti, ki je tožnika napotil na dializo in s tem v zvezi tudi izstavil potrebno listino, s katero je skladno z prvim odstavkom 247. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja tožnik izkazoval utemeljenost zahteve za povrnitev potnih stroškov. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo vse štiri prvostopenjske odločbe in vse štiri dokončne odločbe ter tožniku priznalo pravico do povračila prevoznih stroškov za potovanje od svojega prebivališča do izvajalca v spornem obdobju.
ZPP člen 286, 286/4, 362, 362/1, 362/2. SPZ člen 9, 24, 24/2, 30, 30/2, 43, 43/2, 45, 45/2, 45/3, 269. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – skrbnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost – prekluzija dokazov
Posestnik ni v dobri, če ve ali mora na okoliščine primera domnevati, da ni lastnik, da torej stvar pripada drugemu, v svoji zmoti pa ne sme opustiti običajno potrebne skrbnosti, ki se zahteva od posestnika pri razmisleku (raziskovalni dolžnosti) o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
Prekluzijo dokazov se ne sme upoštevati prestrogo, če se tekom dokaznega postopka ugotovi, da dejstva niso bila dokazana s stopnjo prepričanja, še posebej, ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil tožnik pri dokaznih predlogih, ki jih je dal pravočasno do prvega naroka, dovolj skrben, zato tudi ni mogel pričakovati, da bo moral odločilna dejstva dokazovati tudi z dodatnimi listinami iz upravnega spisa iz leta 1978.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - prenehanje začasne odredbe - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka
Drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni 1/ navedlo, kdaj začne teči rok za vložitev tožbe, vložitev katere je v 4. točko izreka naložilo upnici, 2/ niti ni navedlo sankcije za to kršitev. Zato je sklep o začasni odredbi v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil izvršilnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj v tem delu ta sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka kršitev ima za posledico razveljavitev sklepa o začasni odredbi, če je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Vendar pa je to kršitev odpravilo že sodišče prve stopnje z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Iz te obrazložitve je razviden tako rok za vložitev tožbe, kot tudi sankcija za ne vložitev le-te. Iz te obrazložitve povsem nedvoumno izhaja, da rok za pravna dejanja začne teči od vročitve sklepa, ne pa od njegove pravnomočnosti, kot zmotno meni pritožnica. Ker je sklep o začasni odredbi sodišče prve stopnje v zvezi z nujnostjo vložitve tožbe obrazložilo šele v izpodbijanem sklepu, rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči že z vročitvijo začasne odredbe, pač pa šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje sodne odločbe - premoženjsko stanje - obstoj zapadlih terjatev
Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo premoženjsko stanje tožnice in z odlogom plačila sodne takse do izdaje odločbe v predmetni zadevi ustrezno upoštevalo tožničin finančni položaj.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0072567
ZFPPIPP člen 48a, 282, 282/1, 282/2, 325, 325/1, 325/3, 346, 346/3, 374. SPZ člen 167, 167/2. ZNVP-1 člen 31, 31/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – pravica do zunajsodne prodaje vrednostnih papirjev v stečaju – ločitveni upniki z različnim vrstnim redom zastavnih pravic – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – izvensodna prodaja zastavljene stvari – poplačilo iz zastavne pravice
Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta.
Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.
OZ člen 111, 111/2, 193, 488, 488/1, 490, 490/1, 495.
odgovornost za pravne napake – rok za uveljavljanje pravnih napak – odvzem predmeta pogodbe s strani tretje osebe – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – vrnitev kupnine – obseg vrnitve – tek zakonskih zamudnih obresti – nepošteni pridobitelj
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je s trenutkom odvzema (evikcije) predmeta pogodbe s strani tretjih oseb oziroma z vpisom njihovega lastništva na navedenih parcelah v zemljiško knjigo na podlagi omenjene pravnomočne sodbe, prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu (prvi odstavek 490. člena OZ). V primeru odvzema pogodbenega predmeta ne pride v poštev uporaba 495. člena OZ, ki določa rok za uveljavljanje kupčeve pravice iz pravnih napak oziroma pravic do odstopa od pogodbe ali pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice do povračila škode. Z besedami „da je pogodba razdrta po samem zakonu“ je OZ izrazil domnevo, da je kupec v primeru, ko mu je druga oseba stvar odvzela, uresničil pravico odstopiti od pogodbe.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve, obremenitve ali drugačnega razpolaganja s poslovnim deležem – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – objektivna nevarnost – preprečitev nastanka težko nadomestljive škode – neugodne posledice za dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasno zavarovanje nedenarne terjatve je utemeljeno, če verjetno obstaja nevarnost, da bo njena uveljavitev vsaj precej otežena, pri tem pa se ne zahteva specifičen vzrok za to. Za izdajo začasne odredbe (ob izpolnjenosti tudi prvega pogoja) zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice vpisala po uradni dolžnosti.
pooblastilo za zastopanje v izvršilnem postopku - pooblastilo dano samostojnemu podjetniku
Procesno pooblastilo dano za zastopanje v pravdnem in izvršilnem postopku fizični osebi ni vezano na gospodarski status samostojnega podjetnika. Za zastopanje pred okrajnim sodiščem zadošča le polna poslovna sposobnost fizične osebe (prvi odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ko je pooblastilo dano samostojnemu podjetniku, je dano fizični osebi, ki opravlja v tej obliki gospodarsko dejavnost.
Porok jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Porok lahko zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, tudi ugovor pobotanja. Ker lahko porok proti upniku, razen ugovorov iz temeljnega posla, uveljavlja tudi vse ostale ugovore dolžnika, to pomeni, da ima porok pravni interes, da v pravdi, ki teče med glavnim dolžnikom in upnikom zmaga glavni dolžnik. Od izida te pravde je torej odvisno uveljavljanje pobotnega ugovora, ki ga bo lahko uveljavljal stranski intervenient proti toženi stranki. Intervencijski interes predlagatelja je zato podan.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075364
SPZ člen 167, 167/2. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 282, 282/2. ZNVP člen 47. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 6, 6/1, 14.
izvensodna prodaja zastavljene stvari - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem stečajne mase - zunajsodno uveljavljanje ločitvenih pravic - prodaja vrednostnih papirjev - potrebni stroški prodaje - plačilo preostanka kupnine v stečajno maso - pobotni ugovor - pobot - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skrbnost dobrega gospodarstvenika - drugi pravni posli
Za presojo spornega vprašanja, ali in kaj je upnik dolžan iz unovčenih delnic izročiti tožeči stranki kot zastavitelju delnic, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo drugega odstavka 167. člena SPZ, in sicer v delu, v katerem je določeno, da zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo kot stroške iz drugega odstavka 167. člena SPZ tudi stroške prodaje. Upnik je tudi v postopku zunajsodne prodaje (v zvezi s posli, na podlagi katerih so nastali stroški prodaje) zavezan pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Skrbnost dobrega gospodarstvenika terja od upnika, ki izkoristi pravico do zunajsodne prodaje, da potroši le toliko, kot je potrebno, da lahko uspešno izvede prodajo. To pomeni, da si je v razmerju do zastavnega dolžnika upravičen iz kupnine izplačati le stroške, ki so bili potrebni za zunajsodno prodajo, presežek pa je dolžan vrniti zastavnemu dolžniku. Čeprav izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločbe o neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala zaradi pobota v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.