definicija invalidnosti - invalidnost – nezmožnost za delo – kontrolni pregledi
V prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 je res določeno, da je invalidnost podana šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, česar pa ni mogoče tolmačiti na način, da mora priti do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju. Tako lahko pride tudi kasneje v zdravstvenem stanju do sprememb, ne samo do poslabšanja, temveč lahko tudi do izboljšanja, kar pomeni, da ni nobene ovire, da bi se v primeru, ko traja bolezen daljši čas, kot je to podano tudi v predmetni zadevi, tožnici priznale pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je, upoštevaje mnenje sodnega izvedenca, tudi določilo kontrolni pregled. Bolniški stalež je utemeljen, ko gre za začasno nezmožnost za delo, ne pa ko ta nezmožnost za delo traja daljši čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici zmanjšanje številna zaposlenih zaradi umika tožene stranke s slovenskega trga. Uprava podjetja B. je namreč sprejela sklep, v katerem je določila, da se bo trgovina na drobno v Sloveniji zapirala postopoma, najkasneje do oktobra 2014, ko se izteče najemna pogodba s C. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, čeprav je imela tožnica pri toženi stranki ves čas sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto prodajalka II, dejansko pa je v določenem času opravljala drugo delo, in sicer administrativno delo delavke, ki je bila na porodniškem dopustu. Okoliščina, da je tožnica določeno obdobje nadomeščala delavko na porodniškem dopustu na drugem delovnem mestu (administratorka), ne more vplivati na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka pravilno odpovedati pogodbo o zaposlitvi tožnici za delovno mesto administratorke, na katerem naj bi dejansko delala pred odpovedjo.
ZZVZZ člen 40, 40-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 153/2, 174, 174/1, 247, 247/1.
povračilo stroškov za potovanje - osebni zdravnik - napotitev
V konkretni zadevi je tožnikov osebni zdravnik zavarovanca napotil na dializo zunaj kraja stalnega prebivališča. Tako tožena stranka kot tudi sodišče prve stopnje sta zadevo presojala z vidika, ali je bila taka odločitev osebnega zdravnika pravilna in zakonita, torej, ali je bila napotitev skladna z predpisi. Ali je bilo ravnanje osebnega zdravnika pravilno in zakonito, pa za samo odločitev o povračilu potnih stroškov ni odločilno. Bistveno je, da je bil tožnik napoten v drug kraj in da je tja zaradi dialize tudi potoval. V tem primeru ni šlo za izbiro tožnika, h kateremu izvajalcu bo potoval, temveč je bil tja napoten s strani osebnega zdravnika. Ali je bilo tako ravnanje osebnega zdravnika pravilno ali ne, je stvar presoje organov tožene stranke, ne more pa to vplivati na tožnikovo pravico do povračila potnih stroškov. Osebni zdravnik je tisti, ki je tožnika napotil na dializo in s tem v zvezi tudi izstavil potrebno listino, s katero je skladno z prvim odstavkom 247. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja tožnik izkazoval utemeljenost zahteve za povrnitev potnih stroškov. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo vse štiri prvostopenjske odločbe in vse štiri dokončne odločbe ter tožniku priznalo pravico do povračila prevoznih stroškov za potovanje od svojega prebivališča do izvajalca v spornem obdobju.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
Iz vsebine sodne poravnave, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v predmetnem postopku, izhaja, da so nasprotni udeleženci (kot toženci) in predlagatelj (kot tožnik) v njej zgolj opisno določili del par. št. 6/6, na katerem naj bi predlagatelj pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in se dogovorili, da geometer postavi mejo po dogovorjeni liniji parcelne meje, priposestvovalni del pa naj bi dobil novo parcelno številko. Sodna poravnava torej govori o delu parc. št. 6/6 in ne vsebuje nobenega identifikatorja, zato ni izvršljiva in ne omogoča vpisa v zemljiško knjigo. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni mogel odpraviti niti s predložitvijo listin o naknadni geodetski odmeri.
varstveni dodatek – višina varstvenega dodatka – samska oseba
V obravnavani zadevi je sporna višina varstvenega dodatka. Sporno je, ali je tožnik poleg invalidske pokojnine, kot periodičen dohodek v višini 411,14 EUR, letnega dodatka kot občasnega neperiodičnega dohodka v višini 367,95 EUR in dohodka iz preostalega pogodbenega razmerja v višini 1,40 EUR, v juliju prejel še 150,00 EUR, kolikor je znašal tožnikov polog na banki in torej, ali gre pri tem za sredstva, ki izvirajo iz julijske pokojnine ter letnega dodatka, kot je tožnik zatrjeval tekom postopka in enako zatrjuje v pritožbi, ali pa gre za dodaten vir dohodkov iz naslova darila, kot je navajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje dejanskega stanje v tej smeri ni v zadostni smeri raziskalo. Potem, ko bo sodišče prve stopnje v novem sojenju izvedlo vse dokaze in se opredelilo do zneska 150,00 EUR, bo ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in ugotovilo, v kakšni višini pripada tožniku varstveni dodatek.
V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena v drugem odstavku 435. člena ZKP. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloča o izločitvi dokazov, je dovoljena pritožba le v primeru, če sodišče izloči dokaze, torej v primeru pozitivne odločitve.
Tožnica je do dneva uveljavitve pravice do starostne pokojnine dopolnila 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe ter z znižanjem starostne meje za enega otroka izpolnila pogoje iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnina je bila odmerjena v višini 83,75 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1972 do leta 1989. Ker je bila z izpodbijanima upravnima odločbama pokojninska osnova izračunana pravilno in zakonito, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za odmero starostne pokojnine v višjem znesku.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub kasnejši sodni odpravi izpodbijanih odločb, s katerima je bila tožnici zavrnjena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, protipravno ravnanje toženca, kot ena izmed kumulativno določenih predpostavk odškodninske odgovornosti, ni podano. N
apake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje. Da bi bil toženec odgovoren za nastalo škodo tožniku, bi moralo biti ravnanje njegovih zaposlenih takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
brezposelnost – pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – upokojitev
Tožniku je na podlagi 68. člena ZUTD ob izteku pravice do denarnega nadomestila pripadala pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor mu je do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto ter je brezposelna oseba. V 69. členu ZUTD je v prvem odstavku določeno načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe in sicer tako, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Načelo o izkoriščenosti zavarovalne dobe po drugem odstavku 69. člena ZUTD ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Za te zavarovance je zakonodajalec z ZUTD-A v 38. členu določil, da ne glede na določbo 68. člena ZUTD zavarovancem, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnijo pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ 2 leti ter imajo status brezposelne osebe.
Z jezikovno in namensko razlago drugega odstavka 69. člena ZUTD se pride do zaključka, da je v zakonu določeno izpolnjevanje pogojev vezano na obdobje uveljavljanja pravice in ne na dan vložitve vloge. Dikcija „ob ponovnem uveljavljanju pravice“ iz drugega odstavka 69. člena ZUTD se nanaša na celotni čas ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in ne na točno določen presečni datum. Zavarovanec mora ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolniti starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, navedeni pogoj pa je tožnik v času ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti izpolnil.
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve.
Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010.
Zato je s
odišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
vračilo stroškov izobraževanja - neizpolnitev obveznosti - pogodba o študiju ob delu
V konkretnem primeru je prišlo do statusne spremembe prejšnjega toženčevega delodajalca A. d. o. o., katerega del se je skupaj s pripadajočim premoženjem oddelil in pripojil k tožeči stranki. Delavci, ki so svoje delo opravljali v povezavi s tem premoženjem, pa so prav tako prešli k tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tudi toženec prešel k tožeči stranki že na podlagi 73. člena ZDR. Ker je toženec prešel od prejšnjega delodajalca k tožeči stranki na podlagi samega zakona, je že na podlagi samega zakona tožeča stranka vstopila v vse pravice in obveznosti, ki jih je imela do toženca prejšnja delodajalka A. d. o. o., torej tudi v pravice in obveznosti iz pogodbe o študiju ob delu. S pogodbo o študiju ob delu se je toženec zavezal, da bo po zaključenem študiju ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu 3 leta, v nasprotnem primeru pa bo povrnil delodajalcu vse oziroma sorazmerni del stroškov študija, če bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na njegovo željo ali po njegovi krivdi. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka zaradi toženčeve neizpolnitve pogodbe o študiju ob delu upravičena do povračila stroškov izobraževanja.
odšodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila v pravnomočno zaključeni kazenski zadevi spoznana za odgovorno, da je kriva, da je v spornem času naklepoma pomagala pri izvršitvi kaznivih dejanj po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) tako, da je pomagala z navodili, kako naj se na mednarodnih tovornih listinah spreminja teža in količina prepeljanega blaga za naročnika. Zato tožeča stranka od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi previsoko zaračunanih prevozov.
Pri tožniku, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije, ni pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj tožnik na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil 65 let starosti.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – naložitveni zahtevek – delno zavrženje predloga za izvršbo
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sodišču predlaga le dovolitev izvršbe, ne more pa ponovno zahtevati, da sodišče dolžniku naloži, da v določenem roku od vročitve sklepa o izvršbi plača terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. Izvršilni naslov, ki je podlaga predlogu za izvršbo, namreč že vsebuje del, s katerim je dolžniku naložena obveznost, in je zato o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Predlog za izvršbo je glede naložitvenega zahtevka treba zavreči.
Tožnik, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, to je pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje za upokojitev po posebnem predpisu, to je po 87. členu Zakona o policiji v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2, za izplačevanje 20 % starostne pokojnine izpolnjuje pogoje pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku 38. člena ZPIZ-2, ne glede na to, da določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu in da ta določba ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja.
KZ člen 35, 35/2, 51, 51/4, 244, 244/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obarvani naklep - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna gospodarska družba - edini družbenik - razpolaganje s premoženjem družbe - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - stranska kazen - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Predmet varstva pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ je varovanje zvestobe družbi. Je pa na tem mestu potrebno izpostaviti, da je gospodarska družba, ne glede na to v kakšni obliki se pojavlja, samostojna pravna oseba, pri kateri je premoženje družbenikov v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe. Slednje, upoštevajoč pravila gospodarskega prava, nedvomno velja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo, pri kateri je celotni (100%) poslovni delež v lasti enega samega družbenika.
Sam izvršitveni način ter obstoj premoženjske koristi prepričljivo izkazujeta, da je obdolženi ravnal z obarvanim namenom oziroma naklepom, zato pritožniki z nasprotnim stališčem, v okviru katerega navajajo, da edini lastnik družbe s svojim ravnanjem ne more škodovati svoji lastni družbi, v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Če sodišče v pogojni obsodbi določi stranke kazni, sme izreči, da se vse ali posamezne kazenske stranske kazni izvršijo (četrti odstavek 51. člena KZ). Iz omenjene določbe izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, in sicer na ta način, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni. Ker je v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče izreklo denarno kazen, ne da bi jo pred tem določilo v okviru pogojne obsodbe, je podana kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega - Crohnova bolezen
Pri tožniku, ki se zdravi zaradi Crohnovi bolezni, gre zaradi narave obolenja za mejno stanje, ki lahko vsak čas privede do komplikacij, ki zahtevajo hospitalizacijo ali celo operativni poseg. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do zdraviliškega zdravljenja.
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – pravica dolžnika do izjave – vročitev predloga za nadaljevanje dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom mora sodišče dolžniku vročiti v izjavo že pred izdajo sklepa o nadaljevanju zaradi zagotovitve pravice do izjave kot bistvenega elementa ustavne pravice do enakega varstva pravic. ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu novega upnika za vstop v postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma po izteku roka za ugovor kontradiktornosti postopka ne zagotavlja, čeprav je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, sicer ugovorni razlog. Zato je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek zagotoviti dolžniku pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
vknjižba lastninske pravice – vsebina posadne listine
Posadna listina mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086140
KZ člen 54, 234a, 234a/1. ZKP člen 392, 392/1, 506, 506/4.
pogojna obsodba – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – postopek za preklic pogojne obsodbe – ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Objektivno ni bilo mogoče pričakovati, da bi obsojenec iz svojih izredno nizkih dohodkov kakor koli uspel poplačati oškodovancem, zato okoliščina, da z oškodovanci ni stopil v stik glede plačila dolgovanega zneska, nima velike teže.