ZP-1 člen 8, 14, 14/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - absolutna bistvena kršitev določb postpoka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga
Ker je sodišče prve stopnje opis dejanja spremenilo le glede očitane oblike krivde (iz direktnega naklepa v zavestno malomarnost), zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, ni bil prekoračen.
Premalo je bilo le prepričanje obdolženca, da ima poravnane vse davčne obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, ne da bi se pred podpisom izjave prepričal, da podatki držijo, s čimer je ravnal lahkomiselno, ker resničnosti v izjavi zatrjevanega dejstva, da pravna oseba na dan oddaje ponudbe nima neporavnanih obveznosti, ni preveril, zaradi česar se je tudi moral zavedati možnosti, da takšna izjava ni resnična, kar utemeljuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je ravnal (vsaj) z zavestno malomarnostjo.
subvencija najemnine za tržno stanovanje - izključitveni razlog - lastnik stanovanja
Ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev pripada upravičencem subvencija najemnine le pod pogojem, da sami niso lastniki stanovanja.
Stranski intervenient je v zemljiško knjigo sicer res vpisan kot solastnik do ene tretjine nepremičnine, vendar ta solastniški delež v naravi predstavlja stanovanje v izmeri 83 kvadratnih metrov v prvem nadstropju hiše. Ker je bil stranski intervenient do izdaje izpodbijane odločbe solastnik sporne nepremičnine oziroma lastnik stanovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo nezakoniti izpodbijani odločbi o upravičenosti stranskega intervenienta do subvencije najemnine za tržno stanovanje in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega - Crohnova bolezen
Pri tožniku, ki se zdravi zaradi Crohnovi bolezni, gre zaradi narave obolenja za mejno stanje, ki lahko vsak čas privede do komplikacij, ki zahtevajo hospitalizacijo ali celo operativni poseg. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do zdraviliškega zdravljenja.
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – pravica dolžnika do izjave – vročitev predloga za nadaljevanje dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom mora sodišče dolžniku vročiti v izjavo že pred izdajo sklepa o nadaljevanju zaradi zagotovitve pravice do izjave kot bistvenega elementa ustavne pravice do enakega varstva pravic. ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu novega upnika za vstop v postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma po izteku roka za ugovor kontradiktornosti postopka ne zagotavlja, čeprav je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, sicer ugovorni razlog. Zato je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek zagotoviti dolžniku pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
vknjižba lastninske pravice – vsebina posadne listine
Posadna listina mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico.
definicija invalidnosti - invalidnost – nezmožnost za delo – kontrolni pregledi
V prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 je res določeno, da je invalidnost podana šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, česar pa ni mogoče tolmačiti na način, da mora priti do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju. Tako lahko pride tudi kasneje v zdravstvenem stanju do sprememb, ne samo do poslabšanja, temveč lahko tudi do izboljšanja, kar pomeni, da ni nobene ovire, da bi se v primeru, ko traja bolezen daljši čas, kot je to podano tudi v predmetni zadevi, tožnici priznale pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je, upoštevaje mnenje sodnega izvedenca, tudi določilo kontrolni pregled. Bolniški stalež je utemeljen, ko gre za začasno nezmožnost za delo, ne pa ko ta nezmožnost za delo traja daljši čas.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086140
KZ člen 54, 234a, 234a/1. ZKP člen 392, 392/1, 506, 506/4.
pogojna obsodba – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – postopek za preklic pogojne obsodbe – ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Objektivno ni bilo mogoče pričakovati, da bi obsojenec iz svojih izredno nizkih dohodkov kakor koli uspel poplačati oškodovancem, zato okoliščina, da z oškodovanci ni stopil v stik glede plačila dolgovanega zneska, nima velike teže.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 52, 52/4.
starostna pokojnina – izvedensko mnenje – izvedenina – stroški za potovanje na sodišče
Iz spletne aplikacije Razdalje.si izhaja, da znaša potovanje na relaciji od stalnega prebivališča tožnice pa do sedeža sodišča 1 uro in 22 minut oziroma, upoštevaje vrnitev, 2 uri in 44 minut. Ker je parkirišče v neposredni bližini sodišča, čas potovanja ni presegel 3 ur. Zato je sodišče prve stopnje izvedenki za čas potovanja na sodišče pravilno prisodilo stroške v višini 60,00 EUR (po četrtem odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih za čas potovanja na sodišče pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 10 EUR).
brezposelnost – pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – upokojitev
Tožniku je na podlagi 68. člena ZUTD ob izteku pravice do denarnega nadomestila pripadala pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor mu je do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto ter je brezposelna oseba. V 69. členu ZUTD je v prvem odstavku določeno načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe in sicer tako, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Načelo o izkoriščenosti zavarovalne dobe po drugem odstavku 69. člena ZUTD ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Za te zavarovance je zakonodajalec z ZUTD-A v 38. členu določil, da ne glede na določbo 68. člena ZUTD zavarovancem, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnijo pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ 2 leti ter imajo status brezposelne osebe.
Z jezikovno in namensko razlago drugega odstavka 69. člena ZUTD se pride do zaključka, da je v zakonu določeno izpolnjevanje pogojev vezano na obdobje uveljavljanja pravice in ne na dan vložitve vloge. Dikcija „ob ponovnem uveljavljanju pravice“ iz drugega odstavka 69. člena ZUTD se nanaša na celotni čas ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in ne na točno določen presečni datum. Zavarovanec mora ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolniti starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, navedeni pogoj pa je tožnik v času ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti izpolnil.
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
ZDR-1 člen 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 37, 37/2, 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost – poslovni razlog – komisija – invalid III. kategorije – krajši delovni čas – polni delovni čas – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je izpeljala ustrezni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti opravljanje drugega dela na drugem delovnem mestu v skladu z njeno preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ni utemeljen.
Glede na določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI delo s krajšim delovnim časom za delavca, ki je kot invalid sposoben opravljati delo s polnim delovnim časom, ni ustrezno. Za nadaljevanje dela na takšnem delovnem mestu se sicer delavec in delodajalec lahko dogovorita, ker ni ustrezno, pa ga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi. Zato tožena stranka delovnega mesta telefonist - receptor IV, ki se je opravljalo v skrajšanem delovnem času, tožnici ni bila dolžna ponuditi. Tožnica je bila namreč na podlagi ugotovljene preostale zdravstvene zmožnosti zmožna opravljati delo polni delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici zmanjšanje številna zaposlenih zaradi umika tožene stranke s slovenskega trga. Uprava podjetja B. je namreč sprejela sklep, v katerem je določila, da se bo trgovina na drobno v Sloveniji zapirala postopoma, najkasneje do oktobra 2014, ko se izteče najemna pogodba s C. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, čeprav je imela tožnica pri toženi stranki ves čas sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto prodajalka II, dejansko pa je v določenem času opravljala drugo delo, in sicer administrativno delo delavke, ki je bila na porodniškem dopustu. Okoliščina, da je tožnica določeno obdobje nadomeščala delavko na porodniškem dopustu na drugem delovnem mestu (administratorka), ne more vplivati na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka pravilno odpovedati pogodbo o zaposlitvi tožnici za delovno mesto administratorke, na katerem naj bi dejansko delala pred odpovedjo.
plačilo razlike plače – preplačilo – pobot – pobotni ugovor
Razlika preveč izplačanih plač toženi stranki v obdobju od maja do julija 2009 je znašala skupno 205,02 EUR. Tožena stranka je uveljavljala v pobot svojo terjatev do tožeče stranke v znesku 325,54 EUR. Tožeča stranka je pripadajoči znesek toženi stranki v višini 325,54 EUR upoštevala v dobro in tako zmanjšala neto razliko preveč izplačanih plač z zneska 1.471,54 EUR na znesek 1.146,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 205,02 EUR. Pravilno je tudi ugotovilo, da je s strani tožeče stranke dejansko priznana v pobot uveljavljena terjatev v isti višini. Tožena stranka je sicer uveljavljala v pobot terjatev v znesku 325,54 EUR, vendar se lahko terjatev pobota le do višine zahtevanega zneska s strani tožeče stranke. Po opravljenem pobotu obstoječih terjatev tožeče in tožene stranke je sodišče prve stopnje tako pravilno materialno pravno zaključilo, da se zahtevek tožeče stranke na plačilo 205,02 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.
V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena v drugem odstavku 435. člena ZKP. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloča o izločitvi dokazov, je dovoljena pritožba le v primeru, če sodišče izloči dokaze, torej v primeru pozitivne odločitve.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
Iz vsebine sodne poravnave, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v predmetnem postopku, izhaja, da so nasprotni udeleženci (kot toženci) in predlagatelj (kot tožnik) v njej zgolj opisno določili del par. št. 6/6, na katerem naj bi predlagatelj pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in se dogovorili, da geometer postavi mejo po dogovorjeni liniji parcelne meje, priposestvovalni del pa naj bi dobil novo parcelno številko. Sodna poravnava torej govori o delu parc. št. 6/6 in ne vsebuje nobenega identifikatorja, zato ni izvršljiva in ne omogoča vpisa v zemljiško knjigo. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni mogel odpraviti niti s predložitvijo listin o naknadni geodetski odmeri.
varstveni dodatek – višina varstvenega dodatka – samska oseba
V obravnavani zadevi je sporna višina varstvenega dodatka. Sporno je, ali je tožnik poleg invalidske pokojnine, kot periodičen dohodek v višini 411,14 EUR, letnega dodatka kot občasnega neperiodičnega dohodka v višini 367,95 EUR in dohodka iz preostalega pogodbenega razmerja v višini 1,40 EUR, v juliju prejel še 150,00 EUR, kolikor je znašal tožnikov polog na banki in torej, ali gre pri tem za sredstva, ki izvirajo iz julijske pokojnine ter letnega dodatka, kot je tožnik zatrjeval tekom postopka in enako zatrjuje v pritožbi, ali pa gre za dodaten vir dohodkov iz naslova darila, kot je navajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje dejanskega stanje v tej smeri ni v zadostni smeri raziskalo. Potem, ko bo sodišče prve stopnje v novem sojenju izvedlo vse dokaze in se opredelilo do zneska 150,00 EUR, bo ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb in ugotovilo, v kakšni višini pripada tožniku varstveni dodatek.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da pri tožniku obstaja 100 % telesna okvara po Seznamu zaradi bolezni na podlagi tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2, pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni. Pri tožniku namreč ni ugotovilo dejanskega stanja, ki daje podlago za priznanje pravice do invalidnine, to je nastanek telesne okvare bodisi zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve.
Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010.
Zato je s
odišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016112
ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - rop - prodajalca - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnica, pri toženi stranki zaposlena kot prodajalka, je od tožene stranke uveljavljala plačilo škode, ki ji je nastala zaradi poškodbe pri delu, ko je bila poškodovana s strani neznane osebe. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je podana objektivna in krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo. Delo prodajalke tudi v primeru, ko ta rokuje z gotovino, samo po sebi ni nevarna dejavnost. Napad oboroženega roparja je „zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek“. V kolikor se tožnica sklicuje na potrebo po strožji presoji protipravnosti ravnanja oziroma krivdne odgovornosti profesionalnih oseb, to lahko velja le za primere, ko je škoda nastala kot neposredna posledica njihovega ravnanja. V obravnavanem primeru pa bi lahko bila krivdna odgovornost tožene stranke podana le v primeru neupoštevanja izrecnih obveznosti v zvezi z varstvom pred podobnimi ravnanji tretjih oseb, kar pa ni bilo ugotovljeno. Zato ni podana ne objektivna ne krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo.