načelo dispozitivnosti - kumulacija izvršilnih sredstev - ustavitev postopka - konstitutivna ali deklaratorna narava sklepa o ustavitvi postopka - pravočasnost predloga za izvršbo na novo sredstvo - premičninska izvršba - opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - stroški izvršitelja
Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe1 ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - posebno upravičeni razlogi - novela ZIZ-J
Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je bila z Novelo ZIZ-J spremenjena, za razliko od prej veljavne, kot pogoja za odlog na predlog dolžnika izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne zahteva. Sodišče je dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - štetje roka - trenutek nastopa fikcije vročitve - načelno pravno mnenje
V kolikor bi fikcija vročitve nastopila šele 16. dan po puščenem obvestilu, za kar se zavzema dolžnik, bi bila stranka, kateri je sodna pošiljka vročena s fikcijo vročitve, v privilegiranem položaju napram stranki, ki je prevzela pošiljko zadnji dan 15 - dnevnega roka. Takšen pristop bi pomenil neenako obravnavo strank, ki pisanje prevzamejo in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/2, 43, 43/2, 53, 61, 61/3.
razmejitev pristojnosti sodnega osebja in sodnika - pristojnosti sodniškega pomočnika - ustavitev postopka - dolžnikov pravni interes za pritožbo
Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
posledice začetka stečajnega postopka - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in izgubo delovnih zmožnosti - sodna poravnava - podlaga denarne terjatve
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, določila 132. člena ZFPPIPP ne veljajo za primer, ko se izterjuje v izvršbi terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP).
- V pravdni zadevi je tožba temeljna vloga, v kateri tožnik opredeli predmet spora in podlago denarnega zahtevka, podlaga pa lahko izhaja tudi iz drugih tožnikovih vlog. Ker mora izvršilno sodišče sprejeti odločitev glede teka izvršilnega postopka v posledici začetka stečajne postopka po uradni dolžnosti, je tudi upravičeno po uradni dolžnosti ugotavljati v tej zvezi odločilna dejstva in v ta namen izvesti dokaze.
ZIZ člen 38, 38/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 60/1, 61.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - pomen roka za izdajo obračuna stroškov
V izvršilnem postopku v zvezi s stroški veljajo stroga pravila glede priglasitve, katerih namen je, da se tekoče o njih odloča v kratkem času po tem, ko nastanejo. Posledica zamude predpisanega roka je izguba pravice do povrnitve priglašenih stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ). Upnik ne more opraviti priglasitve nastalih stroškov v zvezi z delom izvršitelja, dokler mu ni vročen izvršiteljev obračun, zato velja strogost glede pravočasne priglasitve tudi za izvršitelja. V nasprotnem primeru pojasnjenega namena ažurnega odločanja o stroških ne bi bilo mogoče uresničevati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084521
SPZ člen 66, 66/1, 95, 95/2. OZ člen 5, 7, 198. ZPND člen 21, 21/6, 22, 22/5. ZPP člen 8.
uporabnina – plačilo uporabnine – solastnina – upravičenja solastnika – uporaba solastne nepremičnine – preprečevanje souporabe – obstoj prikrajšanja – standard konkretnega in realnega prikrajšanja – korist od uporabe tuje stvari – opravljanje gostinske dejavnosti – negativni poslovni izid – višina koristi – povprečna tržna najemnina – ukrep prepovedi približevanja – izvrševanje souporabe
Zgolj okoliščina, da je toženka sama uporabljala celotno solastno nepremičnino, tožniku še ne daje pravice do uporabnine. Nujna je (dodatna) ugotovitev, da si je tožnik prizadeval za souporabo solastne nepremičnine, a je zaradi toženkinega ravnanja (tj. preprečevanja) ni mogel izvrševati. Trditveno in dokazno breme glede navedenih pravno odločilnih dejstev nosi tožnik.
Tretji odstavek 44.a člena ZIZ sicer daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti ne glede na morebitno odredbo predsednika zbornice izvršiteljev, s katero je določen prevzemnik po razrešenem izvršitelju (tretji odstavek 287. člena ZIZ). Vendar je začasno postavljeni izvršitelj upravičen opravljati izvršilna dejanja, dokler ni seznanjen s sklepom o postavitvi izvršitelja po izbiri upnika in za do takrat opravljena dejanja izstaviti upniku obračun.
V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.
obnova postopka – pritožbeni postopek – odvetnik – stranka z opravljenim pravniškim državnim izpitom – zavrženje pritožbe
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor sodi tudi obnova postopka, lahko stranka opravlja dejanja le po odvetniku, razen če ima sama opravljen pravniški državni izpit. To velja tudi za pritožbeni postopek znotraj postopka za obnovo – stranka sama pritožbe ne more vložiti, razen če bi imela opravljen pravniški državni izpit, zato je treba tako pritožbo zavreči.
ZIZ člen 9/1, 9/7. ZPP člen 11, 11/3, 319/1, 343/1.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen
V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
premičninska izvršba - sklep o določitvi izvršitelja
Odločilen je trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja (pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika), in vročitev tega sklepa izvršitelju prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredno izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe.
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Toženkin zavarovanec je glede na postavitev tekmovalne proge opustil dolžnost namestitve zaščitnih sredstev na robu smučišča, ker je to glede na dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka bilo potrebno storiti v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZVSmuč, njegova opustitev tega dolžnega ravnanja pa je protipravno ravnanje, ki je vzrok za nastanek tožnikove škode.
Tožnikova skupna ocena za sporno leto „nezadovoljivo“ je nepravilna, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev ocene delovne uspešnosti tožnika za to leto utemeljen.
Sodišče prve stopnje je glede ocen, ki jih je komisija spremenila iz nezadovoljive v zadovoljive, nespretno navedlo, da te niso sporne (tožnik se je namreč zavzemal za višje ocene kot zadovoljivo, torej so zanj ocene bile sporne) in se posledično z njihovim preizkusom ni ukvarjalo. Vseeno pa tožena stranka napačno razloguje, da bi bilo potrebno v sodnem sporu preverjati, ali so bile ocene s strani komisije neutemeljeno zvišane, saj bi to predstavljalo nedopustno ravnanje v tožnikovo škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi
Očitki tožniku pri ravnanju z odpadno embalažo, neurejenostjo skladišča, neustrezno organizacijo in vodenjem akcij pri odpravljanju pomanjkljivosti ter nezačetim izvrševanjem določenih nalog iz pogodbe o zaposlitvi, zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s šestim odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne začne teči že z dnem, ko se delodajalcu prvič porodijo dvomi, ali je delavec sploh sposoben pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Navedeno še toliko bolj velja za vodstveno delovno mesto, kakršno je zasedel tožnik, saj pri takšnem delovnem mestu doseganja pričakovanih delovnih rezultatov ni mogoče meriti na podlagi števila izdelkov na časovno enoto in podobno, temveč je pravočasnost, strokovnost in kvaliteta opravljanja dela potrebno ocenjevati glede na obveznosti, ki so bile določene v pogodbi o zaposlitvi.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 14. Pravilnik o napredovanju delavcev v zdravstvu člen 6. OZ člen 86, 191.
vračilo preveč izplačanih plač – javni uslužbenci – kombinirano delo – medicinske sestre – upoštevanje napredovanj – ničnost pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je sklenila aneks k pogodbam o zaposlitvi za t.i. kombinirano delo z veljavnostjo od 1. 8. 2008 dalje, v katerem je bilo določeno, da opravlja 80% dela diplomirane medicinske sestre (80 %) in 20 % dela srednje medicinske sestre. Delovno mesto „E037020 diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji“ je uvrščeno v 33. plačni razred. Toženi stranki pa je bil (za 80 % delovne obveznosti) določen 36. plačni razred. Kot izhodišče je bil namreč upoštevan 33. plačni razred tega delovnega mesta, od katerega je tožeča stranka, v skladu s 14. členom ZSPJS, zaradi nedoseganja zahtevane izobrazbe odštela dva plačna razreda, nato pa v nasprotju z ZSPJS prištela še pet napredovanj, ki jih je tožena stranka pridobila na delovnem mestu srednje medicinske sestre. Tožena stranka bi torej morala biti uvrščena na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji v 31. plačni razred. Zato tožeča stranka utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanih plač.
Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.