premičninska izvršba - sklep o določitvi izvršitelja
Odločilen je trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja (pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika), in vročitev tega sklepa izvršitelju prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredno izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe.
posledice začetka stečajnega postopka - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in izgubo delovnih zmožnosti - sodna poravnava - podlaga denarne terjatve
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, določila 132. člena ZFPPIPP ne veljajo za primer, ko se izterjuje v izvršbi terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP).
- V pravdni zadevi je tožba temeljna vloga, v kateri tožnik opredeli predmet spora in podlago denarnega zahtevka, podlaga pa lahko izhaja tudi iz drugih tožnikovih vlog. Ker mora izvršilno sodišče sprejeti odločitev glede teka izvršilnega postopka v posledici začetka stečajne postopka po uradni dolžnosti, je tudi upravičeno po uradni dolžnosti ugotavljati v tej zvezi odločilna dejstva in v ta namen izvesti dokaze.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/2, 43, 43/2, 53, 61, 61/3.
razmejitev pristojnosti sodnega osebja in sodnika - pristojnosti sodniškega pomočnika - ustavitev postopka - dolžnikov pravni interes za pritožbo
Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 38, 38/1, 167, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 8, 247, 247/1, 247/3, 247/5, 249, 249/1, 252, 252/1, 286a, 337. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 50, 50/3.
zavrnitev zahteve za izločitev cenilca - dovoljenost posebne pritožbe v izvršilnem postopku - obveznost zatrjevanja zakonsko določenih razlogov za izločitev cenilca - prerekanje obstoja terjatve - ugovor zastaranja terjatve - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (pravnomočna in izvršljiva sodba) - prepoved ponovnega odločanja o že pravnomočni odločitvi (ne bis in idem) - ugotovitev vrednosti nepremičnine kot izvršilno dejanje - cenitev nepremičnine - nagrada in stroški cenilcev za opravljeno cenitev - nagrada za čas potovanja na ogled in nazaj - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pravica stranke do izjave - seznanitev stranke s cenitvijo - neodziv stranke na poziv sodišča, da se izjavi o cenitvi - pavšalne pripombe na cenitev nepremičnine - nedovoljene pritožbene novote
Izvršilni postopek ima značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 247. člena ZPP ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Izvršilni postopek ima namreč več samostojnih faz, po pravnomočnosti posamezne faze pa vanjo ni več mogoče poseči, četudi bi se na podlagi pritožbe zoper „končno odločbo“ ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena.
Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo in glede te opredelijo. Šele po tem izvedenem postopku sodišče odloči o vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 179. člena ZIZ).
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - posebno upravičeni razlogi - novela ZIZ-J
Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je bila z Novelo ZIZ-J spremenjena, za razliko od prej veljavne, kot pogoja za odlog na predlog dolžnika izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne zahteva. Sodišče je dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni.
Tretji odstavek 44.a člena ZIZ sicer daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti ne glede na morebitno odredbo predsednika zbornice izvršiteljev, s katero je določen prevzemnik po razrešenem izvršitelju (tretji odstavek 287. člena ZIZ). Vendar je začasno postavljeni izvršitelj upravičen opravljati izvršilna dejanja, dokler ni seznanjen s sklepom o postavitvi izvršitelja po izbiri upnika in za do takrat opravljena dejanja izstaviti upniku obračun.
Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
razrešitev izvršitelja zaradi upokojitve - določitev prevzemnika - pravica upnika do izbire izvršitelja - pravna podlaga za opravo neposrednih dejanj izvršbe - plačilo za delo in stroški izvršitelja
Določba 287. člena ZIZ, na podlagi katere je bil izvršitelj z odredbo predsednika ZIS imenovan za prevzemnika zadeve, ureja procesni položaj, ki je le začasen, in ki zagotavlja, da zadeva, ki jo sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo za njegovo nadaljnje opravljanje oziroma poslovanje, ne ostane brez nadzora vse do takrat dokler je ne prevzame s sklepom sodišča določen izvršitelja, ki ga sodišče imenuje na predlog upnika. Upnik je namreč upravičen, da poda nov predlog za določitev izvršitelja. Zakonska določba tretjega odstavka 44.a člena ZIZ mu daje svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti.
ZIZ člen 38, 38/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 60/1, 61.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - pomen roka za izdajo obračuna stroškov
V izvršilnem postopku v zvezi s stroški veljajo stroga pravila glede priglasitve, katerih namen je, da se tekoče o njih odloča v kratkem času po tem, ko nastanejo. Posledica zamude predpisanega roka je izguba pravice do povrnitve priglašenih stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ). Upnik ne more opraviti priglasitve nastalih stroškov v zvezi z delom izvršitelja, dokler mu ni vročen izvršiteljev obračun, zato velja strogost glede pravočasne priglasitve tudi za izvršitelja. V nasprotnem primeru pojasnjenega namena ažurnega odločanja o stroških ne bi bilo mogoče uresničevati.
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
pogoji za dovolitev izvršbe - pravnomočnost in izvršljivost
Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZIZ za dovolitev izvršbe ni dovolj le, da je sodna odločba postala pravnomočna, temveč mora biti tudi izvršljiva, kar pomeni, da je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev. Šele taka sodna odločba predstavlja podlago za dovolitev izvršbe (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Zakon je kot obvezno sestavino predloga za izvršbo zato določil ne le določno oznako izvršilnega naslova, temveč tudi podatek o izvršljivosti.
ZBPP člen 9. ZIZ člen 9, 9/2, 34, 34/3, 38, 38/5, 53, 53/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe na novo izvršilno sredstvo - za izvršbo potrebni stroški - socialna stiska - oprostitev plačila stroškov nasprotne stranke
Druga dolžnica je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru odločanja o ugovoru druge dolžnice in sprejetja odločitve o ugovoru (sklep z dne 15. 2. 2016), skladno s prvim odstavkom 53. člena ZIZ odločiti tudi o navedbah druge dolžnice, s katerimi izpodbija stroškovno odločitev iz sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določila tretjega odstavka 74. člena ZIZ, po katerem mora sodišče izvršbo ustaviti, če je upnik predlagal odlog daljši od enega leta. Pri tem upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Predlog za odlog izvršbe za več kot eno leto ni nedovoljen, ampak neutemeljen po vsebini, kar pomeni, da mora sodišče tak predlog zavrniti in ne zavreči, hkrati pa odločiti še o ustavitvi izvršbe.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
izvršilni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - subjektivni rok
Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - štetje roka - trenutek nastopa fikcije vročitve - načelno pravno mnenje
V kolikor bi fikcija vročitve nastopila šele 16. dan po puščenem obvestilu, za kar se zavzema dolžnik, bi bila stranka, kateri je sodna pošiljka vročena s fikcijo vročitve, v privilegiranem položaju napram stranki, ki je prevzela pošiljko zadnji dan 15 - dnevnega roka. Takšen pristop bi pomenil neenako obravnavo strank, ki pisanje prevzamejo in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja.
Toženkin zavarovanec je glede na postavitev tekmovalne proge opustil dolžnost namestitve zaščitnih sredstev na robu smučišča, ker je to glede na dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka bilo potrebno storiti v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZVSmuč, njegova opustitev tega dolžnega ravnanja pa je protipravno ravnanje, ki je vzrok za nastanek tožnikove škode.
Tožnikova skupna ocena za sporno leto „nezadovoljivo“ je nepravilna, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev ocene delovne uspešnosti tožnika za to leto utemeljen.
Sodišče prve stopnje je glede ocen, ki jih je komisija spremenila iz nezadovoljive v zadovoljive, nespretno navedlo, da te niso sporne (tožnik se je namreč zavzemal za višje ocene kot zadovoljivo, torej so zanj ocene bile sporne) in se posledično z njihovim preizkusom ni ukvarjalo. Vseeno pa tožena stranka napačno razloguje, da bi bilo potrebno v sodnem sporu preverjati, ali so bile ocene s strani komisije neutemeljeno zvišane, saj bi to predstavljalo nedopustno ravnanje v tožnikovo škodo.
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlog tožeče stranke je tožeča stranka vložila sama in ne odvetnik, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Zakoniti zastopnik tožeče stranke (pravne osebe) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more uspešno opravljati procesnih dejanj v smislu tretjega odstavka 86. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/3-1, 240/4. ZIZ člen 46, 46/1.
začasna odredba – sklep o zavarovanju – učinek pravnega sredstva – vpis vsebine sklepa o zavarovanju v sodni register
Posamezna dejanja zavarovanja se začnejo opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju, razen če zakon za posamezna dejanja ne določa drugače (prvi odstavek 46. člena ZIZ). Omenjena začasna odredba se vpiše v register. V konkretnem primeru to pomeni, da eventualno pravno sredstvo, vloženo proti sklepu o zavarovanju, ne zadrži izvršitve tega sklepa v smeri zaznambe oziroma vpisa vsebine sklepa o zavarovanju v sodnem registru.