SPZ člen 11, 11/1. 70 ZIZ člen 32, 32/1. ZSVarPre člen 36, 36/7. ZZK-1 člen 10.
dopustnost izvršbe na nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - delitveni postopek - prepoved odtujitve in obremenitve v korist RS
Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.
- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.
- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
pravica do poštenega sojenja - načelo pravne varnosti - splošno načelo sorazmernosti - poseg v pravico do izjave - izvedba dokaza - pravočasnost navedb - prekluzija glede novot v izvršilnem postopku - dopustnost predložitve listine po vložitvi ugovora
Stranke lahko učinkovito uveljavljajo svoje interese v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča (pravica do poštnega sojenja iz 22. in 23. člen Ustave in načelo pravne varnosti kot podnačelo pravne države iz 2. člena Ustave). Ko je sodišče prve stopnje najprej sprejelo listino kot pravočasno in s tem tudi utemeljitev stranke za kasnejšo predložitev, nato pa oprlo svojo odločitev na očitek o njeni nepravočasnosti, je bilo pojasnjeno izhodišče kršeno.
Če je dolžnik že v ugovoru navedel listino, pri tem pa podal ustrezno pojasnilo, zakaj je hkrati z ugovorom ni predložil, je dopustno tak ugovor vsebinsko presojati kot obrazložen ugovor.
odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženja
Vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/5. ZIZ člen 170, 170/2, 211, 211/3.
vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe - ločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ustavilo celoten izvršilni postopek, saj za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je upnik že pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) na predmetu izvršbe nepremičnini z ID znakom XXX-453-214, ko ta še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (tretji odstavek 211. člena in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ko sodišče prve stopnje še ni opravilo prodaje, so podani pogoji za prekinitev in ne ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino (2. točka tretjega in peti odstavek 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).
povrnitev stroškov - položaj hipotekarnega dolžnika
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Kot stranka postopka je tudi dolžna povrniti upnici za izvršbo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Predujem po svoji naravi pomeni znesek, ki je plačan v naprej, ko še ni znano, kakšni bodo dejanski stroški, ki nujno niso enaki predujmu.
Zavrnitev dokaznih predlogov, zaradi pomanjkanja trditev, ki naj bi jih dokazovali, je pravilna in dovolj argumentirana.
Dokazno breme o tem, da ji je bila dostavljena stvar z napako, je na toženki. Ona mora dokazati svoj ugovor, ki naj bi utemeljeval odstop od pogodbe (in jo posledično razbremenil obveznosti plačila kupnine).
Materialnopravne ugovore stranka sicer lahko poda do konca postopka, a le v primeru, da je pravočasno (torej do prvega naroka) navedla vsa relevantna dejstva, ki takšen ugovor utemeljujejo.
ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34a. ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
plačilo sodne takse - način plačila - vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja - predlog za izdajo novega plačilnega naloga - dolžnost sodišča izdati nov plačilni nalog - sprememba taksne obveznosti - tek paricijskega roka
Tožena stranka hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja, saj ni plačala oziroma doplačala sodne takse, pač pa je zgolj predlagala, naj ji sodišče za to določi nov rok, kar pa ne zadostuje.
ZST-1 dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženja vloge in v primeru iz 34.a člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke. Iz navedenega je razvidno, da sodišče izda nov plačilni nalog le, če se taksna obveznost (znesek) spremeni. Plačilni nalog je namreč odločitev o taksni obveznosti, ki zaradi vrnitve v prejšnje stanje ne bi izgubila svoje pravne veljavnosti. V primeru vrnitve v prejšnje stanje bi se spremenil le tek izpolnitvenega oziroma paricijskega roka iz plačilnega naloga. Za izdajo novega plačilnega naloga tako ni bilo nobene potrebe.
Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določila tretjega odstavka 74. člena ZIZ, po katerem mora sodišče izvršbo ustaviti, če je upnik predlagal odlog daljši od enega leta. Pri tem upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Predlog za odlog izvršbe za več kot eno leto ni nedovoljen, ampak neutemeljen po vsebini, kar pomeni, da mora sodišče tak predlog zavrniti in ne zavreči, hkrati pa odločiti še o ustavitvi izvršbe.
izvršilni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - subjektivni rok
Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
ZBPP člen 9. ZIZ člen 9, 9/2, 34, 34/3, 38, 38/5, 53, 53/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe na novo izvršilno sredstvo - za izvršbo potrebni stroški - socialna stiska - oprostitev plačila stroškov nasprotne stranke
Druga dolžnica je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru odločanja o ugovoru druge dolžnice in sprejetja odločitve o ugovoru (sklep z dne 15. 2. 2016), skladno s prvim odstavkom 53. člena ZIZ odločiti tudi o navedbah druge dolžnice, s katerimi izpodbija stroškovno odločitev iz sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - štetje roka - trenutek nastopa fikcije vročitve - načelno pravno mnenje
V kolikor bi fikcija vročitve nastopila šele 16. dan po puščenem obvestilu, za kar se zavzema dolžnik, bi bila stranka, kateri je sodna pošiljka vročena s fikcijo vročitve, v privilegiranem položaju napram stranki, ki je prevzela pošiljko zadnji dan 15 - dnevnega roka. Takšen pristop bi pomenil neenako obravnavo strank, ki pisanje prevzamejo in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja.
posledice začetka stečajnega postopka - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in izgubo delovnih zmožnosti - sodna poravnava - podlaga denarne terjatve
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, določila 132. člena ZFPPIPP ne veljajo za primer, ko se izterjuje v izvršbi terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP).
- V pravdni zadevi je tožba temeljna vloga, v kateri tožnik opredeli predmet spora in podlago denarnega zahtevka, podlaga pa lahko izhaja tudi iz drugih tožnikovih vlog. Ker mora izvršilno sodišče sprejeti odločitev glede teka izvršilnega postopka v posledici začetka stečajne postopka po uradni dolžnosti, je tudi upravičeno po uradni dolžnosti ugotavljati v tej zvezi odločilna dejstva in v ta namen izvesti dokaze.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/2, 43, 43/2, 53, 61, 61/3.
razmejitev pristojnosti sodnega osebja in sodnika - pristojnosti sodniškega pomočnika - ustavitev postopka - dolžnikov pravni interes za pritožbo
Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
premičninska izvršba - sklep o določitvi izvršitelja
Odločilen je trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja (pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika), in vročitev tega sklepa izvršitelju prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredno izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe.
Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084521
SPZ člen 66, 66/1, 95, 95/2. OZ člen 5, 7, 198. ZPND člen 21, 21/6, 22, 22/5. ZPP člen 8.
uporabnina – plačilo uporabnine – solastnina – upravičenja solastnika – uporaba solastne nepremičnine – preprečevanje souporabe – obstoj prikrajšanja – standard konkretnega in realnega prikrajšanja – korist od uporabe tuje stvari – opravljanje gostinske dejavnosti – negativni poslovni izid – višina koristi – povprečna tržna najemnina – ukrep prepovedi približevanja – izvrševanje souporabe
Zgolj okoliščina, da je toženka sama uporabljala celotno solastno nepremičnino, tožniku še ne daje pravice do uporabnine. Nujna je (dodatna) ugotovitev, da si je tožnik prizadeval za souporabo solastne nepremičnine, a je zaradi toženkinega ravnanja (tj. preprečevanja) ni mogel izvrševati. Trditveno in dokazno breme glede navedenih pravno odločilnih dejstev nosi tožnik.
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39/1, 48.
nasilni vstop v zaklenjen prostor - splošno načelo sorazmernosti - stroški izvršitelja - zapisnik izvršitelja kot javna listina - neuspešen rubež
Izvršitelj ima sicer zakonsko pooblastilo, da nasilno odpre zaklenjeni prostor na podlagi odredbe sodišča, a se v skladu s splošnim ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave) navedeni ukrep uporabi le, če predhodno milejši pristop k izvršilnim dejanjem ni uspešen. Ta zahteva je zajeta tudi v obveznosti izvršitelja, da ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).