vmesna sodba – konflikt med pravdnima strankama – poškodovanje tožnika – soprispevek toženca – vznemirjanje z besedami – vzrok škodnega dogodka – dokazno breme – mejni prag zadostne verjetnosti
Ob dogodku so bile udeležene samo pravdne stranke, ki so imele interes za izid spora, zato vzroka škodnega dogodka ob odsotnosti za izid spora nezainteresiranih prič ni bilo mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja in je sodišče pravilno uporabilo merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na nepremičnini – izgubljena pogodba v verigi pogodb – dobra vera – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice – dajatveni zahtevek – odmera odvetniških stroškov
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, zakaj izgubljena pogodba sama po sebi še ne more izpodbiti dobre vere posestnika. Izgubljena in zato manjkajoča pogodba oziroma vedenje tožeče stranke in njenih prednikov zanjo ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin obravnavanega primera ne predstavlja takih okoliščin, zaradi katerih bi morali pravni predniki tožeče stranke in ona sama podvomiti o zakonitosti in dobrovernosti svoje posesti. Manjkala ni prva pogodba v verigi pogodb pravnih prednikov, temveč ena izmed kasnejših v verigi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004484
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/12.
preizkus za prepoznavo znakov in simptomov - test za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil - odreditev strokovnega pregleda zakonitosti odredbe za strokovni pregled - psihofizično stanje
Le v primeru, če policist bodisi z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje ali pa v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepozna znak ali simptom, ki je lahko posledica takšne snovi v organizmu, odredi udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Iz navedenega je zaključiti, da v primeru, če sta opravljena oba postopka (z napravo ali s sredstvom in pa postopek za prepoznavo), je presoja zakonitosti in natančnosti obeh tako izvedenih postopkov ključna za presojo glede obstoja suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Zato ima prav pritožba, da prvo sodišče s tem, ko se ni opredeljevalo do dokazov, ki jih je glede rezultata hitrega testa vložil v spis sam obdolženec (fotografija hitrega testa), ni v celoti ocenilo vseh dokazov, nato je tudi nepravilno razlogovanje sodišča, da v primeru, če bi hitri test bil negativen (česar niti ni ugotavljalo), pa ta okoliščina ne bi bila pomembna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled zakonito.
Obdolženec v konkretnem primeru ves čas trdil, da je pred vožnjo v cestnem prometu uporabljal zdravilo Dexamono, kar je izkazal tudi z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Kako pa se pacienti lahko (različno) odzivajo na uporabo takega zdravila, pa je v izključni presoji strokovnjaka, to je lečečega oftalmologa ali pa izvedenca tovrstne medicinske stroke, nikakor pa ne sodišča.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za pritožbo
Obvestilo o prispeli sodni pošiljki (sodbi) je bilo toženi stranki puščeno v poštnem nabiralniku 9. 6. 2016. Fikcija vročitve je nastopila s potekom petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke na pošti, kar je bilo v petek 24. 6. 2016. Rok za pritožbo zoper sodbo je začel teči v soboto 25. 6. 2016, ne glede na dejstvo, da je poštar neprevzeto pisanje pustil v poštnem nabiralniku šele v ponedeljek 27. 6. 2016.
odlog izvršbe - ustavitev postopka - pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe - maksimalni čas trajanja odloga
Četudi je bila predhodno odložena izvršba za manj kot leto dni, je s ponovnim predlogom odloga še za eno leto upnik izpolnil predpisani zakonski dejanski stan za ustavitev postopka. Navedena pravna posledica je vezana na sam upnikov predlog. Sodišče v skladu z jasnim besednim pomenom zakonske določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ nima možnosti, da omeji odlog na čas, ki je zakonsko predpisan s tem, da delno ugodi upnikovemu predlogu, če je ta podan preko predpisane omejitve.
odlog izvršbe - pomanjkanje interesa za nadaljnjo izvršbo
Že samo ravnanje upnika, da predlaga odlog za več kot leto dni v istem postopku, je zakonodajalec ocenil kot pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe in zato predpisal sankcijo ustavitve izvršbe.
upnik - poplačilo terjatve - izvršilni postopek - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - pravni interes upnika - druge pravne možnosti - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - odpust obveznosti - nadzor stečajnega upravitelja
Pravni red upniku dopušča, da do poplačila terjatve pride v izvršilnem postopku ali v stečajnem postopku oziroma postopku osebnega stečaja, v kolikor oceni, da je to zanj ugodneje, ne nalaga pa mu, da ta interes še posebej utemeljuje.
Res v stečajnem postopku iz presežka pokojnine ne bo več poplačan le upnik - predlagatelj postopka osebnega stečaja, temveč se bodo najprej poplačali stroški postopka in iz presežka enakomerno vsi navadni upniki. Vendar pa se z začetkom postopka osebnega stečaja odprejo še druge pravne možnosti, kot je npr. izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, odpre se tudi možnost odpusta obveznosti, ravnanja in razpolaganja stečajnega dolžnika pa nadzira tudi stečajni upravitelj. Zato upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, čeprav ves presežek pokojnine, ki bo spadal v stečajno maso, ne bo več izplačan upniku.
ZPP člen 181, 181/1, 274, 274/1. ZD člen 28, 28/4.
izplačilo zneska dediču s strani zapustnika – ugotovitev o pravni naravi pogodbe – obračunska vrednost zapuščine – vrednost vseh daril zakonitim dedičem – prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitvena tožba – zavrženje ugotovitvene tožbe – pomanjkanje pravnega interesa
Tožnica ima pravni interes za ugotovitveni zahtevek o pravni naravi pogodbe za s strani zapustnice izplačani znesek 5.000,00 DEM. Ali je tožničin nujni delež prikrajšan, bo zapuščinsko sodišče namreč lahko ugotovilo šele, ko bo znana celotna obračunska vrednosti zapuščine, v katero sodi tudi vrednost vseh daril, danih zakonitim dedičem (četrti odstavek 28. člena ZD), torej tudi tožnici.
obratovalni stroški - skupno odjemno mesto - dobavljena toplota
V kolikor imajo vsa stanovanja v stavbi skupno odjemno mesto, kot je to v konkretnem primeru, stroški dobavljene toplotne energije za posamezno stanovanje niso odvisni zgolj od porabe v tem stanovanju, temveč tudi od porabe v drugih stanovanjih in skupnih prostorih, od lege stanovanja, različnih količnikov itd.. Zgolj določitev zneska, ki naj ga lastnik oziroma uporabnik stanovanja plača, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije, kot ga določa tretjih odstavek 25. člena SZ-1 in kot zmotno zatrjuje pritožba.
SPZ člen 11, 11/1. 70 ZIZ člen 32, 32/1. ZSVarPre člen 36, 36/7. ZZK-1 člen 10.
dopustnost izvršbe na nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - delitveni postopek - prepoved odtujitve in obremenitve v korist RS
Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.
- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.
- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
stečaj pravne osebe - glavni postopek zaradi insolventnosti - unovčenje premoženja - sklep o prodaji - solastnika nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika - legitimacija za pritožbo - upnik
Ker pritožnika nista upnika, le-ta pa je po določbi 344. člena ZFPPIPP aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP, se pritožba zavrže.
ZPP člen 115, 115/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 362, 362/1, 362/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 60. Sodni red člen 163, 163/1.
posledica razveljavitve sodbe – ponovljen postopek – Uredba ES 44/2001 (Bruseljska Uredba I) – pristojnost slovenskega sodišča – narok – izvedba naroka v nenavzočnosti strank – opravičilo – pravdni stroški – potrebni stroški – sodni tolmač – odgovor na pritožbo v prvotnem postopku
Prvotni postopek in postopek ponovnega odločanja predstavljata celoto – torej en sam postopek.
Tožena stranka se dlje časa ni mogla udeleževati narokov. Njeni interesi pa bi bili lahko ustrezno varovani tudi na način, da bi imenovala pooblaščenca. To je tudi storila in je v času spornega naroka imela pooblaščenca, ki pa se tega (brez opravičila) ni udeležil. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo povsem pravilno, ko je zadnji narok v predmetni zadevi izvedlo kljub odsotnosti tožene stranke.
O pravdnih stroških se odloča glede na končni uspeh stranke v postopku. To pomeni, da je v zvezi s stroški odgovora na prvo pritožbo treba presojati, ali je bil le-ta potreben.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078085
OZ člen 511, 511/2. ZFPPIPP člen 347.
najemna pogodba – predkupna pravica – trajanje predkupne pravice – trajanje najemne pogodbe – rok za plačilo kupnine
Vendar pa nima prav pritožba, da na dan objave vabila k dajanju ponudb predkupna pravica ni več obstajala. Ne drži, kot to trdi pritožba, da lahko ta obstaja le v času trajanja najemnega razmerja in da preneha s časom, ki je določen v (najemni) pogodbi in da ne more trajati dlje, kot traja najemna pogodba. 511. člen OZ določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki jo določen s pogodbo. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz upraviteljevih pojasnil izhaja, da se v tem primeru stranki z najemno pogodbo, s katero sta ustanovili tudi predkupno pravico, nista dogovorili glede časa njenega trajanja, prav tako niti iz drugih določb pogodbe ni mogoče sklepati, kako dolgo naj traja predkupna pravica. Zato je potrebno pritrditi upraviteljevemu stališču, da je za določitev časa trajanja predkupne pravice potrebno upoštevati drugi odstavek 511. člena OZ in da bo zato predkupna pravica prenehala s potekom petih let od sklenitve pogodbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 232, 232/4.
začetek stečajnega postopka - domneva izpodbojnosti - dokazni standard - prepričanje - verjetnost - predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - sporna terjatev - dokazovanje obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje.
litispendenca – ZVEtL – delitev solastnine – materialno procesno vodstvo – sprememba sodne prakse – modifikacija tožbenega zahtevka – neujemanje deleža v zemljiški knjigi z dejanskim deležem
Predmetna pravda izvira iz nepravdnega postopka, ki teče od leta 1983 in v katerem pravdni stranki razdružujeta svoje solastno premoženje. Po izdelavi izvedenskega mnenja v nepravdnem postopku je tožnik ugotovil, da delež, vknjižen v zemljiški knjigi, ne ustreza dejanskemu deležu - površini, ki jo tožnik v tej nepremičnini po lastnih trditvah zaseda in jo ima za svojo. Ker je vztrajal, da je njegov solastninski delež na nepremičnini večji od vknjiženega, ga je nepravdno sodišče napotilo na pravdo, o kateri sodišče sedaj tu odloča.
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrženje primarnega tožbenega zahtevka (litispendenca), so očitno napačni. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek obravnavati vsebinsko, če je menilo, da je z njim kaj narobe, pa tožnika, glede na to, da je bila v vmesnem času spremenjena sodna praksa, na to spremembo opozoriti in mu omogočiti modifikacijo tožbenega zahtevka.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
SPZ člen 142. ZIZ člen 17, 21, 24, 24/1, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZZK-1 člen 91.
prehod obveznosti - notarska hipoteka - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi
Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev z napakami
Pogodbena kazen je bila dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu. To pomeni, da je izpolnitev mogoče šteti za opravljeno, čeprav ima napake.
dokončnost obračuna izvršitelja v primeru brezplačne pravne pomoči
Izvršitelj se sicer neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določila 38.c ZIZ, ki se nanašajo na učinke obračuna izvršitelja kot izvršilnega naslova nasproti upniku, ker ta obračuna ni izpodbijal. Navedena določila so uporabna le za primer, ko upnik sam krije stroške v zvezi z izvršiteljem in ni teh stroškov v okviru brezplačne pravne pomoči oproščen. Ko je upniku dodeljena tovrstna brezplačna pravna pomoč, je pravilno upoštevati specialna določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 46. člena citiranega zakona sodišče ni vezano na predlog stranke za povrnitev stroškov, ampak po uradni dolžnosti upošteva stroške brezplačne pravne pomoči. Po pojasnjenem je morebitna opustitev upnikovih ravnanj v zvezi s stroški brez pomena, izvršitelj pa ne more s strani upnika neizpodbijanega obračuna uveljavljati kot izvršilni naslov zoper proračun Republike Slovenije glede sredstev namenjenih za brezplačno pravno pomoč.