SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 158, 158/1.
plačilo obratovalnih stroškov – dobava toplotne energije – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške – obratovanje večstanovanjske stavbe – skupno odjemno mesto – plačilo stroškov postopka ob delnem umiku tožbe
Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060364
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 339, 339/1, 453, 458, 458/1.
obstoj naročniškega razmerja – podpis naročnika – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – nična določila splošnih pogojev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prepozen dokaz – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pogodbi je kot naročnik naveden toženec, ne pa njegov oče. Navedeni so tudi njegovi osebni podatki (ročno pripisana davčna številka toženca in njegovo dejansko bivališče). Tudi če je pogodbo podpisal toženčev oče, je to očitno storil kot njegov pooblaščenec (za to ni bilo potrebno pisno pooblastilo), ne pa v svojem imenu.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je pritožbena navedba, da „toženi stranki obvestilo o plačilnem nalogu (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP) ni bilo osebno vročeno", za kaj takšnega premalo. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki so razvidna iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve.
podjemna pogodba – ustno sklenjena pogodba – dogovor o ceni izvedbe del na enoto – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe OZ, ki urejajo podjemno pogodbo (619. člen in nadaljnji), po katerih je naročnik med ostalim podjemniku za izvedeni posel dolžan plačilo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – poziv k dopolnitvi predloga – izjava o premoženjskem stanju – izostanek predložitve dokazil o premoženjskem stanju – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Toženka je po pozivu sodišča na dopolnitev poslala sodišču izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi zahtevanih prilog, in sicer dokazil o prejetih plačah in drugih prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Ker toženka ni ravnala v skladu z jasnim in konkretnim pozivom prvostopenjskega sodišča, je odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev pravilna.
Pritožnikovo nestrinjanje z izdano zamudno sodbo, ki ga utemeljuje v pritožbi zoper sklep o stroških, ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Zamudna sodba je namreč postala pravnomočna pred vložitvijo obravnavane pritožbe, ker zoper njo toženi stranki nista vložili pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060377
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 23.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti – seznanitev z dejansko višino dolga – verodostojna listina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka vse do 16. 11. 2011, ko je od tožeče stranke prejela izpisek kartice, res ni mogla vedeti, koliko in na podlagi katerih računov še dolguje tožeči stranki in da do takrat ni mogla biti v zamudi. Zmotno pa je stališče pritožbe, da zamuda ni nastopila naslednji dan po prejemu omenjene kartice, to je dne 17. 11. 2011. Ni sporno, da gre za dolg iz preteklega obdobja, torej za terjatev, ki je že zapadla v plačilo. Ko se je tožena stranka seznanila tudi z dejansko višino, pa je nastopila tudi zamuda. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka prej še izstavila račune s pravilno višino zneskov, ker terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Orijentacioni kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Federacije Bosne i Hercegovine (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravičnega denarnega nadomestila nematerialne škode Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine, BiH, 2016) člen 1. Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 200.
prometna nesreča - Haaška konvencija - uporaba tujega prava - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - Orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker sta obe pravdni stranki soglašali z izdajo sodbe brez izvedbe nadaljnje glavne obravnave, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo izven naroka, zaradi česar pritožbeni očitek o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/4, 383, 383/2, 383/2-3, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - izvršba za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
ZPSPP člen 24, 26, 26/1, 27. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 313, 313/2.
odpoved pogodbe - najemna pogodba
Pogodbeni stranki lahko (v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ) skleneta najemno pogodbo za določen čas z možnostjo predčasne odpovedi z odpovednim rokom, krajšim od enega leta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085095
OZ člen 131, 180, 184. ZOR člen 204. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – nestrokovno zdravljenje – opustitev pri zdravljenju s strani bolnišnice – vzročna zveza – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – pripombe na izvedensko mnenje – neposredovanje pripomb in vprašanj izvedencu – zavrnitev dokaznega predloga za dokazovanje z novim izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopolnitev dokazovanja – smrt stranke med postopkom – prehod pravice zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo – aktivna legitimacija
Sodišče je pri dokazovanju z izvedenko bistveno kršilo procesna pravila. V odškodninskem sporu, kjer se obravnava domnevna strokovna napaka zdravnika ali zdravstvenega osebja, je prav izvedenski dokaz odločilnega pomena. Zlasti v tem primeru, ko je prišlo do smrti pacienta v bolnišnični oskrbi, bi sodišče tožnikom kot njegovim svojcem moralo omogočiti, da se okoliščine smrti zanesljivo razjasnijo, ter dopustiti, da se izvedensko mnenje, o katerem dvomijo, učinkovito preizkusi, tako glede popolnosti izvida kot glede strokovne utemeljenosti mnenja.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085575
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1. OZ člen 34, 34/2, 38, 51, 51/1, 283, 312, 312/2. ZPP člen 214, 214/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbijano pravno dejanje kot del ekonomske celote – neprerekana dejstva – neutemeljena izjava o nevedenju – pobot – nadomestna izpolnitev – prenehanje terjatev – zmanjšanje stečajne mase – sklepčnost
Odgovor tožeče stranke, da z navedenimi listinami sama ne razpolaga (prav tako pa tudi ne arhivar in kriminalist), ki tudi ni bil dokazno podkrepljen, ne zadošča za uspeh v dokazovanju. Zgolj v primeru, ko bi šlo za dejstva, ki ne izvirajo iz njene zaznavne sfere, bi tožeča stranka učinek domneve priznanja dejstev preprečila z izjavo, da dejstev ne pozna. Glede na to, da je tožeča stranka sodelovala pri vseh navedenih pravnih poslih, gre za njeno ravnanje, zato svojemu izjavnemu bremenu ni zadostila.
Namen izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP in naslednjih, je v razveljavitvi tistih dejanj, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je treba zajeti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj. Samo tako je namreč mogoče pravilno ugotoviti, ali je bila z navedenimi dejanji stečajna masa zmanjšana v korist tožene stranke ali ne.
Tožeča stranka ne zahteva razveljavitve vseh pravnih poslov, ki so imeli neposredni učinek na zmanjšanje njenega premoženja. Tožbeni zahtevek bi moral obsegati tudi razveljavitev pravnih dejanj, ki so predstavljala nadomestno izpolnitev zahtevka.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072585
ZFPPIPP člen 14, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. OZ člen 51.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – obdobje izpodbojnosti – insolventnost – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – domnevana baza – cesija – neobličnost pogodbe – običajen način izpolnitve – vnaprejšnji dogovor o načinu izpolnitve – poslovna praksa
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da sta se pravdni stranki vnaprej (ob naročilu blaga) dogovorili za plačilo s cesijo oz. asignacijo, zaradi česar ni mogoče trditi, da pomeni sklenitev cesijske pogodbe neobičajen načina plačila tožnice. Domneva iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP namreč izhaja iz predpostavke, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi moral upnika opozoriti na insolventnost tistega, ki izpolnjuje. Od upnika pa ni mogoče zahtevati prepoznave tega znaka, če je bilo že ob naročilu dogovorjeno, da bo upnik prejel plačilo na podlagi cesije.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - prepoved približevanja žrtvi - zaslišanje oškodovanke - kontradiktornost kazenskega postopka - neposrednost izvajanja dokazov
Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.