OZ člen 941, 942. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15, 340, 341.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo zavarovalnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje z listinami v spisu - sodelovalna dolžnost - temelj za izplačilo zavarovalnine - ničnost pogodbenih določil - zavarovalčeva obveznost po nastanku zavarovalnega primera - kršitev zavarovalčevih obveznosti po nastopu zavarovalnega primera - nasprotje med splošnimi pogoji in določbami zakona
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je za podlago svoje odločitve uporabilo navedeno določbo splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo 942. člena OZ. Ta določa, da so nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - nezmožnost za delo
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je odgovor centra za socialno delo, ki je postopek zaključil zgolj iz razloga, ker je storilec na podlagi zdravniškega pregleda napoten na dodatne diagnostike in zdravljenje, nezadosten. Prav ima, ko izpostavlja, da okoliščina, da je bil storilec napoten k določenim specialistom še ne pomeni, da je popolnoma nezmožen za delo.
nepravdni postopek – odločitev o stroških postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj in v kolikšni obliki je predlagateljica vložila zahtevo za povrnitev stroškov, niti na katero določilo ZPP, ki se na podlagi določila 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, je sodišče oprlo zaključek, da je predlagateljica po pooblaščencu pravočasno podala predlog za izdajo sklepa o stroških postopka.
Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista.
Odredba policista o preizkusu alkoholiziranosti mora biti jasna in nedvoumna in jo mora preizkušanec dobro razumeti, kajti odklon preizkusa alkoholiziranosti s sredstvi in napravami po policistovi odredbi je mogoče storiti le z naklepno obliko krivde.
Navedbe v obdolžilnem predlogu pa niso dokaz, zato jih je dolžno sodišče preverjati ustrezno kritično na podlagi izvedenih dokazov, nasprotno temu pa so priloge obdolžilnega predloga listinski dokazi, do katerih pa se je sodišče dolžno kritično opredeliti in skrbno pretehtati vsak izveden dokaz posebej in v zvezi z drugimi in skrbno presoditi, ali je neko ključno dejstvo dokazano ali ne. Takšno sklepanje pa mora temeljiti na življenjski, logični in razumski presoji izvedenih dokazov, ne pa na občutkih sodišča, da je neko dejstvo že dokazano oz. zgolj na navedbe predlagatelja.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – izpodbijanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Toženka s trditvami, da je 11. 8. 2013 poravnala vse storitve tožnice in da so vtoževane storitve tožnice neutemeljene, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar so njene navedbe v tem delu neupoštevne.
Osnovno pravilo je povračilo stroškov toženi stranki. Če se temu želi izogniti, mora tožeča stranka jasno navesti in predložiti tudi dokazilo, da je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, torej v obravnavanem primeru zaradi plačila, in to takoj po plačilu.
Prav tako je sklep dovolj obrazložen. Jasno je navedena (pravilna) pravna podlaga za njegovo izdajo, točna specifikacija priznanih stroškov pa je razvidna iz stroškovnika tožeče stranke, ki je v spisu, tako da je tožeča stranka imela možnost preveritve priznanih stroškov in s tem učinkovitega pritožbenega grajanja morebitnih pomanjkljivosti.
Tožeča stranka v umiku tožbe tudi ni navedla, da zahteva kakršnokoli povračilo stroškov, zato tega ne more več storiti.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
Da bi toženka veljavno izpolnila obveznost do tožnice z izročitvijo 13.000,00 EUR A. A., bi slednji moral biti za sprejem tega zneska kot delne izpolnitve toženkine obveznosti do tožnice posebej pooblaščen.
Glede na doslej obrazloženo bo moralo prvo sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati pravdni stranki, da dopolnita svoje nepopolne navedbe in ponudita jasne dokaze (dokazni predlog „po potrebi“ ni konkretiziran dokazni predlog) v zvezi s tistimi odločilnimi dejstvi, glede katerih vsaka od njiju nosi svoje trditveno in dokazno breme. Prvo sodišče naj toženko tudi pozove, da jasno opredeli, ali glede na svoje navedbe o napakah izvršenih del uveljavlja kakšne ugovore in v tej smeri popravi oziroma dopolni svoje dosedanje vloge.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.
OZ člen 379. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 55, 55/2. ZpotK člen 21, 21/1. ZpoK-1 člen 27, 27/1.
primernost izvršilnega naslova - določna opredelitev obveznosti v notarskem zapisu - zakonske zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova notarskega zapisa izhaja v zvezi z zamudnimi obrestmi le navedba „da se zamudna obrestna mera oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.“ Taka navedba obveznosti je presplošna in ne dosega standarda določne opredelitve vseh elementov obveznosti, kar je bistveno za primeren izvršilni naslov.
Tožeča stranka je uspela dokazati zatrjevano dejstvo, da je toženi stranki nakazala 16.000,00 EUR kot posojilo za vračilo v enem letu. Tožena stranka pa s svojimi nejasnimi in nelogičnimi navedbami ni uspela postaviti takšnih trditev in predlagati zato ustrezne dokaze, da bi to trditveno podlago tožeče stranke omajala (7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na naroku v okviru materialnega vodstva pravde seznanilo toženo stranko s tem, da ni konkretizirala svojih trditev o vrnitvi denarja in ni za to navedla zadosti konkretnih trditev. Zato sodišču ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov tožene stranke.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.
Toženec je tudi s tožnikovim denarnim vložkom v svojem imenu, in ne v imenu družbe (ki je nastopala le kot sredstvo za izpeljavo posla), posel nadaljeval z A. A. in bil s tem neupravičeno obogaten. Tožnik pa je nekaj dal, ničesar pa ni pridobil (pri čemer toženec darilnega namena ni niti zatrjeval), s čimer je bil nedvomno prikrajšan.
Za toženca ni sporno, da je prišlo do odstopa od dogovora, pri čemer pa ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo (dogovor), pravico do vrnitve tistega, kar je dala, v konkretnem primeru torej tožnik do vrnitve zneska 35.000,00 EUR, saj bi bil toženec v nasprotnem primeru neupravičeno obogaten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
oprostitev plačila sodnih taks – mladoleten otrok – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje staršev
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pogoje za oprostitev plačila sodne takse, ki izhajajo iz 11. člena ZST-1 in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16. Omenjeni pogoji se nanašajo na premoženjsko stanje stranke, ne pa na premoženjsko stanje tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega toženca (rojen 2009) je odločilno njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost njegovih staršev.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
ZJN-2 člen 7, 8, 9, 24, 110, 110/1, 110/1-5, 110/1-7. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 90, 90/2, 92, 299. ZPVPJN člen 42, 46, 46/2.
javna naročila – ustni dogovor – kršitev pravil postopka javnega naročanja – uveljavljanje ugovora ničnosti s strani naročnika – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – tek zakonskih zamudnih obresti
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, če bi se naročnik, ki je naročil izvedbo dela mimo pravil javnega naročanja, pred plačilom vtoževane terjatve branil z ugovorom, da je pravni posel ničen in da bi šlo za obid pravil o javnem naročanju, če bi moral vrnit prejeto korist (plačati za storitev).
Tožničin prispevek k nastali škodi je tožena stranka v postopku uveljavljala le s trditvijo, da nobenemu od drugih potnikov v čakalnici postaje zaradi vlažnih tal ni spodrsnilo. To pa ni razlog, ki bi lahko povzročitelja škode delno razbremenil odgovornosti.
Izdatki oškodovanca, ki so nastali zato, ker se je pred pravdo obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.