odškodnina za nepremoženjsko škodo – udarec s pestjo v predel glave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – trajen strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – kršitev osebnostne pravice – pravno priznana škoda
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode – v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine pa se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – pravična posest – dobra vera – lastniški posestnik nepremičnine – opravičljiva zmota – raziskovalna dolžnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost dediča – običajna skrbnost posestnika
Novejša sodna praksa zavzema stališče, da je dedič dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnem posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Opustitev preveritve lastninskega stanja ob dedovanju torej ni že sama po sebi okoliščina, ki narekuje zaključek o dedičevi nedobrovernosti.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bil tožnik ob sklepanju pogodbe otrok in da mu zgolj na podlagi prisotnosti ob pisanju osnutka pogodbe v letu 1968 oziroma 1970 ni mogoče naložiti, da bi moral zaradi tega več kot trideset let kasneje preveriti, ali je bila sporna nepremičnina navedena v kasneje sklenjeni pogodbi oziroma v sklepu o dedovanju.
ZPP člen 243, 410, 410/1, 410/3. ZZZDR člen 105, 106. ZIZ člen 272, 272/2.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – dokazovanje s pomočjo izvedenca psihološke stroke – mnenje otroka – volja otroka – pravica otroka do neodvisnega zastopnika – zaupnik otroka – manipulacija z otrokom – pravica otroka do vročitve sodne odločbe – odločitev o stikih – izvršljivost odločitve o stikih – začasna odredba v družinskih sporih – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.
veljavnost pogodbe – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpovedni rok – stroški vzdrževanja in upravljanja podhoda
Odpoved pogodbe je zgolj sprožila začetek teka odpovednega roka. V vmesnem času je Pogodba še dajala pravne učinke: zavezovala je obe stranki, torej toženo stranko k plačevanju dogovorjenega deleža za vzdrževanje podhoda.
ZZZD člen 123, 123/1, 123/2, 129. ZPP člen 318, 318/1.
določitev preživnine – šolanje – polnoletni otrok – izredni študij – višina preživnine – finančne zmožnosti staršev – potrebe otrok – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR.
Sodišče prve stopnje je primarni predlog zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu. Za morebitni uspeh s primarnim taksnim predlogom bi morala tožeča stranka, upoštevajoč določilo prvega odstavka 350. člena ZPP in zgornje razloge, izpodbijati prvostopenjski sklep v celoti. Ker tega ni storila, pač pa je izrecno izpodbijala le 1. točko izreka, v 2. točko izreka pritožbeno sodišče ne sme poseči. Zato za pritožbo, na podlagi katere bi v primeru uspeha prišlo do logično nevzdržne situacije, tožena stranka nima pravnega interesa.
ZNP člen 35, 35/1. OZ člen 273. ZUPUDPP člen 52, 52/6.
sodni depozit – položitev zneska v razlastitvenem postopku – odločitev o stroških postopka
V obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano, da bi bila podlaga depozita v civilnopravnem razmerju, zato ni bilo podlage za odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZNP o kritju stroškov nepravdnega postopka.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nepotreben predlog
Predlog (za vrnitev v prejšnje stanje) bi smelo (sodišče) zavreči le, če bi bil prepozen, formalno pomanjkljiv ali nedopusten. Ocena sodišča prve stopnje, da vrnitev v prejšnje stanje ni potrebna, ni razlog za zavrženje predloga, ampak kvečjemu za njegovo zavrnitev.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14, 441, 441/1. OZ člen 250.
delni umik tožbe – način odločanja o umaknjenem delu tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv izrek sodbe – projektiranje – obveznosti projektanta – pogodbena kazen
Glede na to, da je bila tožba tekom postopka (delno) umaknjena, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o tistem delu zahtevka, glede katerega tožeča stranka tožbe ni umaknila in glede katerega ni razveljavilo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s sodbo.
Projektiranje je „živ proces“, ki se spreminja in zahteva nenehno sodelovanje naročnika in projektanta. Četudi je tožeča stranka zahtevala spremembe, je projektant – tožena stranka tista, ki bi morala vedeti in opozoriti tožečo stranko na dejstvo, da gradnja dveh dvojčkov po takrat veljavni zakonodaji (glede na velikost zazidljivega zemljiša tožeče stranke) ni bila mogoča.
Usklajenost projektne dokumentacije z veljavno prostorsko zakonodajo je ključna za izpolnitev obveznosti projektanta, ki je obveznost uspeha. Ker gradnja dveh objektov kategoriziranih kot dvojčka v konkretnem primeru ni bila dopustna, tudi s strani tožene stranke pripravljena dokumentacija za tožečo stranko ni bila uporabna, zato je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka del svoje pogodbene obveznosti v razmerju do tožeče stranke izpolnila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060375
ZPP člen 236, 451, 458. OZ člen 7, 247. ZPotK-1 člen 28.
kreditna pogodba – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – predlog za zaslišanje priče – substanciranje dokaznih predlogov – pogodbeno dogovorjena odškodnina
V skladu z 236. členom ZPP mora stranka v predlogu za zaslišanje priče navesti tudi njeno ime in priimek. Ker toženka tega ni storila, je sodišče prve stopnje njen dokazni predlog za zaslišanje tržnega inšpektorja utemeljeno zavrnilo.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – solastni del
Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu, dolžnica pa je kljub prodaji še vedno ostala solastnica stanovanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – adaptacija zapustnikovega stanovanja – uveljavljanje alikvotnega deleža – neupoštevanje koristi od skupnega bivanja – upoštevanje prikrajšanja premoženja zaradi potomčeve uporabe – uveljavljanje kršitev pred sodiščem prve stopnje – odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – delni umik tožbe
Okoliščina, da je tožnica v tožbi zatrjevala, da je s svojim denarjem adaptirala stanovanje na naslovu H. v dogovoru s svojo sedaj pokojno materjo, ki ji je zagotovila, da bo to stanovanje njeno, ne izključuje uporabe 32. člena ZD. Omenjeni zahtevek nastane v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu, zato je brezpredmetno, kakšna je bila potomčeva „motivacija“ za takšno pomoč oziroma prispevke. Iz tega razloga je v konkretnem primeru za obstoj tožničinih upravičenj nerelevantno, da naj bi v materino (zapustničino) stanovanje vlagala na podlagi dogovora oziroma (točneje) materine obljube, da bo to po njeni smrti (tako ali tako) tožničino (ki naj bi jo mati z oporočno naklonitvijo tudi izpolnila). Upoštevajoč opisano naravo zahtevka, tožnica svojega (so)lastnega deleža na stanovanju, za katerega je bilo z izpodbijano sodbo ugotovljeno, da ji gre (in da ne sodi v premoženje zapustnice), ni pridobila zaradi materine (zapustničine) obljube oziroma v posledici njenega oporočnega naklonila, ampak na podlagi zakona (to je izpolnjenih pogojev iz 32. člena ZD).
Ni moč slediti pritožbeni trditvi, da je potrebno poleg znatne pomoči zapustniku na drugi strani upoštevati tudi koristi, ki jih je od skupnega bivanja imela oseba iz 32. člena ZD, in sicer tako, da se vrednost izločenega dela zaradi teh koristi ustrezno zmanjša.
podpis pogodbe – izvedenec za preiskavo pisav – razlastitev
Tožniki so v postopku na prvi stopnji zatrjevali, da vsi podpisi prodajalcev na navedeni pogodbi niso pristni. Pri tej trditvi vztrajajo tudi v pritožbi. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi sodišče lahko odgovorilo le s pomočjo izvedenca za preiskavo pisav. Ta dokazni predlog tožnikov je bil neupravičeno zavrnjen.
Prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami.
sprememba naslova stranke – navedbe o spremembi naslova – naslov stranke – sporočilo sodišču o spremembi naslova
Zgolj zapis drugega naslova v strankini vlogi pri podatkih o vlagatelju brez siceršnjih navedb, da se je stranka preselila, še ne predstavlja pravnorelevantnega sporočila sodišču o spremembi naslova.
odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
URS člen 23. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2. ZS člen 53a, 53a/2.
sestava sodišča - pravica do zakonitega sodnika - sodniški pomočnik - zakonska pooblastila za odločanje - izrek denarne kazni v postopku izvršbe
Določba drugega odstavka 6. člena ZIZ določa izjemo od pravila, da v izvršilnem postopku odloča sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), ki pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu ustave. Pravilo iz drugega odstavka 6. člena ZIZ je zato potrebno razlagati restriktivno.
Če leasingojemalec krši svojo glavno obveznost, to je plačevanje leasing obrokov, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. To je premoženje, ki bi leasingodajalcu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Gre za pavšalno odškodnino v višini vsote dolgovanih zapadlih in nezapadlih leasing obrokov, zmanjšane za vrednost (predčasno vrnjenega oziroma odvzetega) predmeta leasinga. Takšna določba je v okviru splošne pogodbene svobode dopustna, saj ni videti razloga, da bi bila v nasprotju z vsebino in namenom zakona. S tem se pokažejo kot neutemeljene pritožbene navedbe o ničnosti Splošnih pogojev, po katerih je tožena stranka dolžna po prenehanju pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti plačati poleg zapadlih neplačanih obrokov tudi še diskontirano vrednost preostalih obrokov, zmanjšano za vrednost vozil. Takšno pogodbeno določilo ni v nasprotju z 243. členom OZ.
Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da tudi nadaljevanje morebitnega izvršilnega postopka zaradi časovne oddaljenosti od zadnjega opravljenega dejanja in nadaljnje neaktivnosti upnika, ne bi bilo dopustno. Četudi bi bili dovoljeni, kot zatrjuje upnik v pritožbi, izvršba na dolžnikovo plačo in premičninska izvršba, pomeni njuna neuspešnost in dolgotrajna neaktivnost upnika razlog za ustavitev postopka (133.a člen in drugi odstavek 88. člena ZIZ).