OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080126
ZD člen 175, 210, 212. ZPP člen 356.
povrnitev škode – izgubljeni dobiček – odgovornost države za delo sodišča – deljena odgovornost – napačen pravni pouk – opustitev vložitve pravnega sredstva – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Materialnopravno zmotna je zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička zaradi neutemeljeno vodenega oziroma prekinjenega zapuščinskega postopka iz razloga, ker se tožnice niso pritožile zoper sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, s čimer bi skrajšale časovno obdobje do izdaje sklepa o dedovanju, ki se je podaljšal zaradi neupravičeno dopuščene pravde.
Presoja, da sklep zapuščinskega sodišča o prekinitvi postopka ni protipraven v smislu odškodninske odgovornosti toženke za sodniško odločitev, je napačna. Za prekinitev zapuščinskega postopka (obravnave) po 210. oziroma 212. členu ZD namreč ni bilo podlage.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
ZNP člen 35, 35/1. OZ člen 273. ZUPUDPP člen 52, 52/6.
sodni depozit – položitev zneska v razlastitvenem postopku – odločitev o stroških postopka
V obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano, da bi bila podlaga depozita v civilnopravnem razmerju, zato ni bilo podlage za odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZNP o kritju stroškov nepravdnega postopka.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0060304
SZ člen 117, 117/5. ZDen člen 88. OZ člen 17, 17/1, 162. ZZPS člen 1, 1/2, 2, 2-3, 4, 4/1.
družbena lastnina – privatizacija stanovanj – zahteva za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – pravica do odkupa stanovanja – kontrahirna dolžnost – odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe – odškodnina zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – nemožnost izpolnitve v času dolžniške zamude – prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve
V času tožnikove zahteve za sklenitev pogodbe ZDen res še ni veljal, veljal pa je Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS), ki je zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov z drugim odstavkom 1. člena prepovedal promet z nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti. Sodna praksa je kasneje sprejela razlago, da je glede na celotno besedilo zakona edina sprejemljiva razlaga ta, da je bilo razpolaganje prepovedano vsem družbenopravnim osebam, torej tudi toženki. Omenjeni 88. člen ZDen je torej dejansko le podaljšal veljavnost prepovedi prometa z nepremičninami, ki je bila sprejeta že z ZZPS.
Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085053
ZASP člen 167, 168. ZPP člen 257. ZMed člen 6, 9, 9/2.
kršitev avtorske pravice – plačilo odškodnine – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – odstranitev besedila s spletne strani – objava sodbe – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – zaslišanje obeh strank – odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da je kljub temu, da je bilo predlagano le zaslišanje tožnika, zaslišalo obe pravdni stranki. V 257. členu ZPP je predviden dokaz z zaslišanjem strank. Tudi načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank.
odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano stroškovno odločitvijo naložilo vsaki od pravdnih strank, naj krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP in jo utemeljilo na uspehu v pravdi, vendar ni pojasnilo, kako je ugotovilo uspeh strank in s kakšnim uspehom je katera od strank uspela v postopku.
Sodišče prve stopnje je primarni predlog zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu. Za morebitni uspeh s primarnim taksnim predlogom bi morala tožeča stranka, upoštevajoč določilo prvega odstavka 350. člena ZPP in zgornje razloge, izpodbijati prvostopenjski sklep v celoti. Ker tega ni storila, pač pa je izrecno izpodbijala le 1. točko izreka, v 2. točko izreka pritožbeno sodišče ne sme poseči. Zato za pritožbo, na podlagi katere bi v primeru uspeha prišlo do logično nevzdržne situacije, tožena stranka nima pravnega interesa.
veljavnost pogodbe – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpovedni rok – stroški vzdrževanja in upravljanja podhoda
Odpoved pogodbe je zgolj sprožila začetek teka odpovednega roka. V vmesnem času je Pogodba še dajala pravne učinke: zavezovala je obe stranki, torej toženo stranko k plačevanju dogovorjenega deleža za vzdrževanje podhoda.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – pravična posest – dobra vera – lastniški posestnik nepremičnine – opravičljiva zmota – raziskovalna dolžnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost dediča – običajna skrbnost posestnika
Novejša sodna praksa zavzema stališče, da je dedič dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnem posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Opustitev preveritve lastninskega stanja ob dedovanju torej ni že sama po sebi okoliščina, ki narekuje zaključek o dedičevi nedobrovernosti.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bil tožnik ob sklepanju pogodbe otrok in da mu zgolj na podlagi prisotnosti ob pisanju osnutka pogodbe v letu 1968 oziroma 1970 ni mogoče naložiti, da bi moral zaradi tega več kot trideset let kasneje preveriti, ali je bila sporna nepremičnina navedena v kasneje sklenjeni pogodbi oziroma v sklepu o dedovanju.
Po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni upravičena do iztoževanega izgubljenega dobička (plačilo najemnin za čas od predčasnega prenehanja najema oz. izpraznitve poslovnega prostora do predvidenega rednega zaključka najemnega razmerja po pogodbi) za čas od 26.2.2013 do 31.12.2014 v skupnem znesku 34.760,00 EUR. Tožeča stranka si je namreč sama (po svoji volji) izbrala opcijo odstopa od pogodbe z zahtevo za izpraznitev poslovnega objekta,
pri čemer ji je tožena stranka nato predmet najema tudi dejansko vrnila v posest. Do predčasnega prenehanja najema je prišlo po volji najemodajalca, in sicer iz razlogov, ki so bili z zakonom in pogodbo vnaprej predvideni (neplačevanje najemnine), zato ni pravne (odškodninske) podlage (predvsem zaradi pomanjkanja oz. pretrganja vzročne zveze) za obsodbo tožene stranke na izplačilo omenjenega izgubljenega dobička.
Ker toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni obvestil najemodajalca o razlogih za neplačevanje najemnine in ni zaprosil za dodelitev enkratne denarne socialne pomoči kljub njegovi plačilni nesposobnosti, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da niso podani razlogi, ki bi preprečevali ugoditev zahtevku za odpoved najemne pogodbe.
ZPP člen 216. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1100. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
prometna nesreča - Haaška konvencija - pravo kraja nesreče - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - valorizacija akontacije odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - stroški preživljanja počitnic - avtokamp
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na kraj nesreče po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, treba uporabiti hrvaško pravo. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbenim navedbam, da v relevantni sodni praksi hrvaških sodišč ni podlage za valorizacijo zneskov v Kriterijih. Že zato ne, ker ni bila predvidena njihova matematična uporaba. Tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo razliko v povprečni plači med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne predstavlja pravilne uporabe materialnega prava. Višje sodišče ob pregledu sodne prakse hrvaških sodišč ni našlo podlage za upoštevanje kraja oškodovančevega bivališča oziroma njegovega “življenja v okolju z višjim življenjskim standardom“ kot ene od okoliščin, ki bi lahko vplivala na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Takšno ravnanje predstavlja prikrito uporabo slovenskega prava (oziroma kriterijev) pri odmeri višine odškodnine.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080117
OZ člen 299, 299/2, 551. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3. ZDKG člen 3. SPZ člen 17. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 182, 182/3, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – zaščitena kmetija – kmetijski stroji – pritiklina kmetije – realna subrogacija – pravna narava pogodbe – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – mešana pogodba – aleatornost – delež na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – vezanost na postavljeni zahtevek – zaznamba spora – povrnitev vrednosti vlaganj – obogatitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ki ga sestavlja katerakoli pojavna oblika, preko katere se ustvarja neka vrednost, ni nujno, da zakonec prevzemnika prispeva neposredno k nudenju (o)skrbe in pomoči sopogodbenika (preužitkarja), pač pa zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v njuno življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil skrbi in pomoči preužitkarja.
prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženja
Vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
Zastavni dolžnik R. d.o.o. je po samem zakonu vstopil v položaj upnika R. d.d.. Po pojasnjenem prenehanje hipotekarnega zavarovanja, ker je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini (četrta alineja 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ni posledica opustitve upnika glede izvrševanja zastavne pravice, ampak posledica zakonite subrogacije ob plačilu tujega dolga.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072572
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 310, 310/3, 342. SPZ člen 92, 101.
začasna odredba v stečajnem postopku – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – izločitvena pravica – lastninska pravica – izločitveni zahtevek – vrnitveni zahtevek – reivindikacijski zahtevek – pridobitev lastninske pravice drugega
Sporno je materialnopravno vprašanje, ali lastnik (premične) stvari s prenehanjem izločitvene pravice na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP izgubi tudi vrnitveni (reivindikacijski) zahtevek iz 92. člena SPZ, to je pravico lastnika, da lahko od vsakogar kadarkoli zahteva vrnitev individualno določene stvari; ali je torej vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ zoper stečajnega dolžnika mogoče uveljavljati samostojno izven stečajnega postopka ali samo kot izločitveni zahtevek znotraj stečajnega postopka.
S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločitveni upnik le pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, izvirajoč iz lastninske pravice. Potek tega roka pa ne vpliva na morebitno njegovo lastninsko pravico. Izločitveni upnik lahko zato to pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.
SPZ člen 11, 11/1. 70 ZIZ člen 32, 32/1. ZSVarPre člen 36, 36/7. ZZK-1 člen 10.
dopustnost izvršbe na nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - delitveni postopek - prepoved odtujitve in obremenitve v korist RS
Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.
- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.
- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
stečaj pravne osebe - glavni postopek zaradi insolventnosti - unovčenje premoženja - sklep o prodaji - solastnika nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika - legitimacija za pritožbo - upnik
Ker pritožnika nista upnika, le-ta pa je po določbi 344. člena ZFPPIPP aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP, se pritožba zavrže.