Res je, da toženec ni kršil nobenega predpisa in da glede na okoliščine trka ni mogel preprečiti. Pravilna pa je ocena, da pešec na območju velikega parkirišča nikakor ni nepričakovan in glede na to tudi ni povsem nepričakovan pred izvozom iz garaže pod parkiriščem. Objektivne odgovornosti se zato toženec v celoti ni mogel razbremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080126
ZD člen 175, 210, 212. ZPP člen 356.
povrnitev škode – izgubljeni dobiček – odgovornost države za delo sodišča – deljena odgovornost – napačen pravni pouk – opustitev vložitve pravnega sredstva – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Materialnopravno zmotna je zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička zaradi neutemeljeno vodenega oziroma prekinjenega zapuščinskega postopka iz razloga, ker se tožnice niso pritožile zoper sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, s čimer bi skrajšale časovno obdobje do izdaje sklepa o dedovanju, ki se je podaljšal zaradi neupravičeno dopuščene pravde.
Presoja, da sklep zapuščinskega sodišča o prekinitvi postopka ni protipraven v smislu odškodninske odgovornosti toženke za sodniško odločitev, je napačna. Za prekinitev zapuščinskega postopka (obravnave) po 210. oziroma 212. členu ZD namreč ni bilo podlage.
umik tožbe - pristop na narok - odsotnost ene pravdne stranke - odsotnost obeh pravdnih strank - pravica do povračila stroškov pristopa na narok
Sodišče ima po trenutno veljavni ureditvi ZPP o poteku glavne obravnave (enaindvajseto poglavje ZPP) takrat, kadar tožeča stranka ne pride na narok in ni razlogov, da sodišče naroka ne bi opravilo, dve možnosti. Ena je, da glavno obravnavo opravi zgolj v navzočnosti tožene stranke in izvede vse predlagane dokaze ter na podlagi dokaznega postopka odloči o tožbenem zahtevku. Druga pa je, da sicer došla tožena stranka na narok ne pristopi. Vendar v tem primeru nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov. Tretje možnosti ZPP ne pozna.
ZFPPIPP člen 221j. ZGD-1 člen 498, 498/1. OZ člen 421, 421/2.
začetek postopka prisilne poravnave – upniška prisilna poravnava – pritožba upnika – procesna legitimacija – odstop terjatve s pogodbo – cesija – dolžnikovi ugovori – posojila družbi namesto lastnega kapitala – kapitalsko posojilo
Zmotno je stališče predlagatelja, da s prenosom terjatev od družbe G. d.o.o. na predlagatelja, ni prešla tudi narava kapitalskih posojil.
Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v njen lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Ker družbenik v takšnem primeru proti družbi nima zahtevka za vračilo posojila, tudi v postopku prisilne poravnave (na tej podlagi) ne more izvrševati nobenih pravic, med drugim ne vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – neznatna škoda – konkretizirano zatrjevanje škode
Tožeča stranka konkretizirano ni navedla, kakšna škoda ji še lahko nastane oziroma kako lahko tožena stranka tožeči stranki s svojim ravnanjem še povzroči škodo. Ker konkretnih navedb ni bilo, ampak so te ostale na ravni posplošenih navajanj, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožeči stranki ni uspelo izkazati predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080111
ZZZDR člen 52, 53. SPZ člen 9, 10, 72, 72/3. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 154, 274, 274/1. ZNP člen 10, 10/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3.
skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem – darilna pogodba – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojni pravni posel – oblikovalni zahtevek – dobrovernost pridobitelja – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju – ničnost pogodbe – zavrženje tožbe – neobstoj pravnega interesa – stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
Pomanjkanje soglasja enega zakonca glede na utrjeno stališče sodne prakse lahko pomeni le izpodbojnost (darilne) pogodbe in ne njene ničnosti.
Dobrovernost se v skladu z 9. členom SPZ domneva. Če je pridobitelj v pravnem prometu pošteno ravnal in se zanesel na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ; enako prvi odstavek 8. člena ZZK-1). Da bi torej tožnica izpodbila pravno domnevo, bi morala zatrjevati in dokazati, da je drugo toženec vedel, da je predmetna nepremičnina predstavljala skupno premoženje in da je tožničin zakonec razpolagal brez njenega soglasja (tretji odstavek 72. člena SPZ).
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 113.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – namen instituta začasne odredbe – zavarovanje dokazov – oprava naroka v postopku zavarovanja
Institut začasne odredbe ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, saj se mora nevarnost uveljavitve terjatve nanašati neposredno na tožnikovo terjatev oziroma stvar, ki bo, če bo prišlo do izvršbe, predmet izvršbe.
ZPP člen 142, 142/4, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok – vročitev s fikcijo – čas za pripravo na narok
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo prej, preden je mogoče šteti, da je bilo vabilo tožencu sploh vročeno. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje tožencu odvzelo možnost sodelovanja na glavni obravnavi.
Iz spisa je razvidno, da toženec praviloma sodna pisanja prejema na podlagi fikcije. Tako ravnanje pa narekuje razpis glavne obravnave na daljši rok.
OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2, 1026, 1026/1.
poroštvo – solidarno poroštvo – jamstvo kot porok in plačnik – prejemna zamuda upnika – stečaj glavnega dolžnika – naknadna nezmožnost izpolnitve obveznosti – varstvo poroka
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožnica pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Navedbe toženca, da je bilo stanje na tekočem računu glavnega dolžnika pozitivno in da bi lahko tožnica zahtevala izpolnitev od glavnega dolžnika, so zato brezpredmetne, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085886
ZPP člen 8, 285. OZ člen 470, 490, 490/2, 494.
prodajna pogodba – končana stanovanjska hiša – nedokončana gradnja – nelegalna gradnja – gradbeno dovoljenje – vezanost na gradbeno dovoljenje – omejitve javnopravne narave – pravna napaka – odpravljiva pravna napaka – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe – notifikacija – poziv na odpravo napake – dodatni rok – kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe – zavrnitev dokaznih predlogov – materialno procesno vodstvo – prosta presoja dokazov
Sodišče pred izdajo sodbe ni dolžno pojasnjevati pravdnima strankama, katera dejstva šteje za neprerekana oziroma priznana.
Sodna praksa pravne napake ni našla v prodaji stanovanja, ki sicer ni imelo uporabnega dovoljenja, a tudi še ni bilo dokončano. Jasno je, da nedokončano stanovanje uporabnega dovoljenja ne more imeti. Če je razlog za to le nedokončana gradnja, pravne napake ni. Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba poiskati v vsakem konkretnem primeru. Pričakovanje kupca, da bo stanovanje ali hiša imela uporabno (in pred tem gradbeno) dovoljenje, pa je gotovo utemeljeno, če se stanovanje ali hiša prodaja zgrajena.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v za to predvidenem upravnem postopku in je dokončno ter pravnomočno. V zgolj takšnem postopku pa je lahko odpravljeno in če ni, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno in dokončno odločbo in ne more samo preizkušati njene materialne ali procesne pravilnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080121
ZOZP člen 17, 20. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pasivna legitimacija – zavarovalnica – zavarovanec – navadno sosporništvo – deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – vožnja brez vozniškega izpita – sopotnik kot oškodovanec – lastnik vozila kot sopotnik – kdo nima pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti – zastaranje – vmesna sodba
Zmotno je stališče, da je tožnica s tem, ko je svoj avto zavestno prepustila v upravljanje vinjeni voznici brez vozniškega dovoljenja, prevzela nase celoten riziko in izgubo pravic do povrnitve vsakršne škode, ki je nastala v obravnavanem dogodku. Je pa s tem soprispevala k nastanku škode, zato je upravičena le do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
O tem, kolikšen del soodgovornosti predstavlja dejstvo, da kot lastnik dovoliš, da avto vozi vinjena oseba brez vozniškega izpita, sodna praksa sicer ni enotna, a po oceni pritožbenega sodišča (skladno z večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju) je odgovornost tožnice in prvotoženke enaka, torej vsake do 50 %.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 151, 151/1, 152.
prijava terjatve v stečajnem postopku – vsebina prijave terjatve – stroški postopka – nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov – stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ki jih mora vsebovati zahtevek za priznanje terjatve v stečajnem postopku, so le tisti stroški, o povračilu katerih je bila sodna (ali druga) odločba izdana že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4. ZPP člen 181, 191, 196.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - skupna lastnina zakoncev - pasivna legitimacija - upnik - pravni interes za vložitev izločitvene tožbe zoper dolžnika - subjektivna kumulacija zahtevkov - formalno sosporništvo - navadno sosporništvo - predlog dolžnika za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - nepopolne vloge - predpisan obrazec - predpisane priloge - vsebinska popolnost predloga - odločanje o taksnem predlogu - nasprotna stranka - prikrajšanje proračuna - upravljalec proračuna - neenakopravni procesni položaj - navedbe in dokazi predlagatelja - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Določilo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 je dolžnost sodišča iz prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z vsebinsko popolnostjo predloga omejilo le na tiste listine, ki so navedene v tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
Odločanje o taksnem predlogu se nasprotne stranke ne tiče. Če je ena stranka v sodnem postopku deležna taksne olajšave, druga stranka ni v ničemer niti prikrajšana niti favorizirana. Za znesek sodne takse, kadar stranka s svojim predlogom za oprostitev uspe, je lahko prikrajšan edino proračun. Upravljalec proračuna pa nima možnosti sodelovanja ne v taksnem postopku, ne v sodnem postopku, pa tudi nikakršnega pravnega sredstva nima. Torej je v primerjavi s stranko, ki vloži taksni predlog, v izrazito neenakopravnem procesnem položaju. Ker je v takem postopku popolnoma izključen iz sodelovanja, je v celoti prepuščen odločitvi sodišča.
Odločitev o taksnem predlogu mora biti izven določila tretjega odstavka 12. člena ZST-1 odvisna izključno od navedb in dokazov predlagatelja taksnega predloga.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080117
OZ člen 299, 299/2, 551. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3. ZDKG člen 3. SPZ člen 17. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 182, 182/3, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – zaščitena kmetija – kmetijski stroji – pritiklina kmetije – realna subrogacija – pravna narava pogodbe – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – mešana pogodba – aleatornost – delež na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – vezanost na postavljeni zahtevek – zaznamba spora – povrnitev vrednosti vlaganj – obogatitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ki ga sestavlja katerakoli pojavna oblika, preko katere se ustvarja neka vrednost, ni nujno, da zakonec prevzemnika prispeva neposredno k nudenju (o)skrbe in pomoči sopogodbenika (preužitkarja), pač pa zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v njuno življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil skrbi in pomoči preužitkarja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – udarec s pestjo v predel glave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – trajen strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – kršitev osebnostne pravice – pravno priznana škoda
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode – v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine pa se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje.
kršitev avtorskih pravic – poseg v avtorske pravice – samovoljna uporaba avtorskega dela – objava fotografije brez dovoljenja – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic – huda malomarnost pri povzročitvi škode – plačilo običajnega honorarja – civilna kazen
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo, da je bilo ravnanje delavke tožene stranke storjeno s hudo malomarnostjo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da izpoved grafične oblikovalke ni potrdila trditev tožene stranke, da je oblikovalka v časovni stiski pozabila opozoriti na potrebo po zamenjavi slike. Izpovedala je namreč, da pri oblikovanju sploh ni vedela, da gre za tujo fotografijo oziroma na to sploh ni bila pozorna. Fotografijo je našla na internetu izmed več fotografij, na avtorstvo ni bila pozorna in ni opazila, da fotografija ni iz D. baze. Ob vpogledu v prilogo A2, iz katere jasno izhaja, da je bila na fotografiji navedena označba avtorja, sodišče druge stopnje soglaša, da opisano ravnanje delavke ne ustreza standardu skrbnosti razumnega človeka, pri čemer se v primeru tožene stranke skrbnost presoja po strožjih merilih.