veljavnost pogodbe – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpovedni rok – stroški vzdrževanja in upravljanja podhoda
Odpoved pogodbe je zgolj sprožila začetek teka odpovednega roka. V vmesnem času je Pogodba še dajala pravne učinke: zavezovala je obe stranki, torej toženo stranko k plačevanju dogovorjenega deleža za vzdrževanje podhoda.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – pravična posest – dobra vera – lastniški posestnik nepremičnine – opravičljiva zmota – raziskovalna dolžnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost dediča – običajna skrbnost posestnika
Novejša sodna praksa zavzema stališče, da je dedič dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnem posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Opustitev preveritve lastninskega stanja ob dedovanju torej ni že sama po sebi okoliščina, ki narekuje zaključek o dedičevi nedobrovernosti.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bil tožnik ob sklepanju pogodbe otrok in da mu zgolj na podlagi prisotnosti ob pisanju osnutka pogodbe v letu 1968 oziroma 1970 ni mogoče naložiti, da bi moral zaradi tega več kot trideset let kasneje preveriti, ali je bila sporna nepremičnina navedena v kasneje sklenjeni pogodbi oziroma v sklepu o dedovanju.
Po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni upravičena do iztoževanega izgubljenega dobička (plačilo najemnin za čas od predčasnega prenehanja najema oz. izpraznitve poslovnega prostora do predvidenega rednega zaključka najemnega razmerja po pogodbi) za čas od 26.2.2013 do 31.12.2014 v skupnem znesku 34.760,00 EUR. Tožeča stranka si je namreč sama (po svoji volji) izbrala opcijo odstopa od pogodbe z zahtevo za izpraznitev poslovnega objekta,
pri čemer ji je tožena stranka nato predmet najema tudi dejansko vrnila v posest. Do predčasnega prenehanja najema je prišlo po volji najemodajalca, in sicer iz razlogov, ki so bili z zakonom in pogodbo vnaprej predvideni (neplačevanje najemnine), zato ni pravne (odškodninske) podlage (predvsem zaradi pomanjkanja oz. pretrganja vzročne zveze) za obsodbo tožene stranke na izplačilo omenjenega izgubljenega dobička.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060351
OZ člen 39, 40, 40/2, 40/3, 190, 198. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59, 181. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. ZPP člen 181, 181/3, 302, 302/3.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolagal s skupnim premoženjem – nedopusten nagib – simuliran pravni posel – fiktiven pravni posel – ničnost prodajne pogodbe – zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – plačilo uporabnine – poziv k plačilu uporabnine – privolitev v prikrajšanje – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe – dobra vera nadaljnjega pridobitelja – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek – branje izpovedb prič v ponovem sojenju – poslovna sposobnost pravdne stranke – postavitev skrbnika – načelo prirejenosti postopkov
Ker gre za predhodno vprašanja o glavnem zahtevku (izbrisna tožba, ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona), tožnici pravnega interesa za vmesni ugotovitveni postopek niti ni bilo treba dokazovati.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom – predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom – prepozen predlog – nov predlog
V konkretnem primeru ni sporno, da pridržani izkazuje duševno motnjo, vendar pa je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju ugotovil, da je v času zadnjega pridržanja prišlo do takšnega izboljšanja njegovega stanja, da (več) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih, niti ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim.
ugovor zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – razlogi za vložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razbrati, da se upnica ne strinja z izjavo upravitelja, ki je njeno prijavljeno ločitveno pravico prerekal z navedbo, da upnica prijavlja zavarovano terjatev, vendar ne prilaga dokazov o zavarovanju le-te, ter da je upnici prerekana ločitvena pravica, ker je prerekana njena terjatev (akcesornost). Upnica s tem ni podala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
OZ člen 417. ZFPPIPP člen 22. ZDavP-2E člen 97, 97-5.
odstop terjatve - cesija - izločitvena pravica
Med pravdnima stranka je bila veljavno sklenjena pogodba o odstopu terjatve v skladu z določbo 417. člena OZ na osnovi katere je terjatev, ki je predmet pogodbe o odstopu, prešla iz premoženja odstopnika, torej tožene stranke, v premoženje prevzemnika terjatve, torej tožeče stranke, saj je odstop terjatve - cesija, pogodba s katero upnik prenese svojo terjatev na novega upnika. Gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega pravnega posla in s katero prehaja terjatev iz premoženja ene stranke v premoženje druge stranke. Tožeča stranka sama izrecno v pritožbi navaja, da ji je bila terjatev odstopljena, to pa pomeni, da je ta terjatev v njenem premoženju in ne v stečajni masi tožene stranke, zato tožeča stranka že iz tega razloga ne more imeti izločitvene pravice. Izločitvena pravica, kot jo določa ZFPPIPP v 22. členu, je namreč pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice (kamor po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi terjatev), da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku, torej mora biti terjatev v stečajni masi oziroma v premoženju stečajnega dolžnika, kar pa obravnavana terjatev že po navedbah tožeče stranke ne more biti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085886
ZPP člen 8, 285. OZ člen 470, 490, 490/2, 494.
prodajna pogodba – končana stanovanjska hiša – nedokončana gradnja – nelegalna gradnja – gradbeno dovoljenje – vezanost na gradbeno dovoljenje – omejitve javnopravne narave – pravna napaka – odpravljiva pravna napaka – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe – notifikacija – poziv na odpravo napake – dodatni rok – kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe – zavrnitev dokaznih predlogov – materialno procesno vodstvo – prosta presoja dokazov
Sodišče pred izdajo sodbe ni dolžno pojasnjevati pravdnima strankama, katera dejstva šteje za neprerekana oziroma priznana.
Sodna praksa pravne napake ni našla v prodaji stanovanja, ki sicer ni imelo uporabnega dovoljenja, a tudi še ni bilo dokončano. Jasno je, da nedokončano stanovanje uporabnega dovoljenja ne more imeti. Če je razlog za to le nedokončana gradnja, pravne napake ni. Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba poiskati v vsakem konkretnem primeru. Pričakovanje kupca, da bo stanovanje ali hiša imela uporabno (in pred tem gradbeno) dovoljenje, pa je gotovo utemeljeno, če se stanovanje ali hiša prodaja zgrajena.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v za to predvidenem upravnem postopku in je dokončno ter pravnomočno. V zgolj takšnem postopku pa je lahko odpravljeno in če ni, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno in dokončno odločbo in ne more samo preizkušati njene materialne ali procesne pravilnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080121
ZOZP člen 17, 20. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pasivna legitimacija – zavarovalnica – zavarovanec – navadno sosporništvo – deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – vožnja brez vozniškega izpita – sopotnik kot oškodovanec – lastnik vozila kot sopotnik – kdo nima pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti – zastaranje – vmesna sodba
Zmotno je stališče, da je tožnica s tem, ko je svoj avto zavestno prepustila v upravljanje vinjeni voznici brez vozniškega dovoljenja, prevzela nase celoten riziko in izgubo pravic do povrnitve vsakršne škode, ki je nastala v obravnavanem dogodku. Je pa s tem soprispevala k nastanku škode, zato je upravičena le do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
O tem, kolikšen del soodgovornosti predstavlja dejstvo, da kot lastnik dovoliš, da avto vozi vinjena oseba brez vozniškega izpita, sodna praksa sicer ni enotna, a po oceni pritožbenega sodišča (skladno z večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju) je odgovornost tožnice in prvotoženke enaka, torej vsake do 50 %.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085861
URS člen 8. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-b. ZASP člen 103, 128, 128/2, 130, 146, 146/1, 157, 157/4, 157/7. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 14. ZPP člen 8, 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 4/2, 11, 11/1.
javna priobčitev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – fonogram – opredelitev fonograma – nekomercialni fonogram – avdiovizualno delo – skupni sporazum – vezanost sodišča na skupni sporazum – vsebina skupnega sporazuma – veljavnost skupnega sporazuma – veljavnost mednarodnih pogodb – stroški terenskega preverjanja – stroški izterjave – splošna tarifa – neprijava prireditve kolektivni organizaciji – gospodarski subjekti in javni organi – trditveno in dokazno breme
Fonogram ne izgubi svoje kvalitete, če je vključen v avdiovizualno delo v smislu pravic, če se izkorišča oziroma uporablja posebej, torej če ni več vkorporiran v avdiovizualnem delu.
Sodišče je skupni sporazum kot avtonomni pravni vir dolžno razlagati v skladu z zakonskimi določbami, ki pa obveznosti povrnitve stroškov terenskega preverjanja in obdelave podatkov uporabnikom ne nalagajo.
Tožnik je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost. Ker tožnik zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njegove izključne dejavnosti ne ustreza definiciji po 6. členu ZPreZP-1, predmetni zakon zanj ne velja.
Toženec je organiziran kot društvo, torej je po sami definiciji nepridobitno združenje.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da so se na prireditvi (javni priobčitvi) predvajali fonogrami (ne pa npr. avdiovizualna dela). Trditveno in dokazno breme o nekomercialnosti fonograma pa je na tistem, ki je fonogram priobčil javnosti. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, ampak za dokazovanje lastnosti fonograma.
ZPP člen 81, 81/5, 163, 163/4, 163/7. ZFPPIPP člen 224, 245, 245/2, 382, 382/1, 386, 389, 389/1, 389/2, 389/3, 389/4.
zavrženje tožbe – osebni stečaj tožnika – omejena poslovna sposobnost – omejena procesna sposobnost – vložitev tožbe po stečajnem upravitelju – stečajna masa – terjatve, ki spadajo v stečajno maso – odločitev o stroških postopka – konec postopka zunaj obravnave – zahteva za povrnitev stroškov – pravnomočnost sklepa o zavrženju tožbe
Tožnikova poslovna sposobnost (posledično tudi procesna sposobnost) je omejena glede premoženja, ki sodi v stečajno maso. Ker vanjo pod pogoji 224. člena ZFPPIPP sodijo tudi terjatve, čeprav še niso sodno ugotovljene oziroma priznane, bi tožnik tožbo lahko vložil le po stečajnem upravitelju ali bi moral slednji že vloženo tožbo odobriti. Ker do tega, kljub pozivu sodišča, ni prišlo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vloženo tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP.
umik tožbe - pristop na narok - odsotnost ene pravdne stranke - odsotnost obeh pravdnih strank - pravica do povračila stroškov pristopa na narok
Sodišče ima po trenutno veljavni ureditvi ZPP o poteku glavne obravnave (enaindvajseto poglavje ZPP) takrat, kadar tožeča stranka ne pride na narok in ni razlogov, da sodišče naroka ne bi opravilo, dve možnosti. Ena je, da glavno obravnavo opravi zgolj v navzočnosti tožene stranke in izvede vse predlagane dokaze ter na podlagi dokaznega postopka odloči o tožbenem zahtevku. Druga pa je, da sicer došla tožena stranka na narok ne pristopi. Vendar v tem primeru nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov. Tretje možnosti ZPP ne pozna.
ZZZD člen 123, 123/1, 123/2, 129. ZPP člen 318, 318/1.
določitev preživnine – šolanje – polnoletni otrok – izredni študij – višina preživnine – finančne zmožnosti staršev – potrebe otrok – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060350
SPZ člen 48, 67, 67/4. OZ člen 190, 199, 299, 299/2, 336, 336/1, 346.
nepremičnina v solastnini – stroški obnove stavbe – upravljanje stvari v solastnini – soglasje solastnika za obnovo stavbe – ustno soglasje – ustna pogodba – obnova v korist enega solastnika – nujna dela na skupnih delih stavbe – posel rednega upravljanja – neupravičena obogatitev – dela, opravljena brez soglasja solastnika – poslovodstvo brez naročila – koristna dela – prepoved za izvajanje del – zastaranje – zamuda dolžnika – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, je odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Po tem pravilu je gestija dopustna, kadar je nujna ali koristna. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo navedeno materialnopravno podlago pri odločanju o zahtevku tožnice za plačilo tistih del, za katere od toženke ni pridobila soglasja, saj presegajo nujna dela, predvidena v ponudbi k pogodbi (sporna je predvsem toplotna izolacija fasade in strehe ter obnova terase s keramiko). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe, da navedena dela ne predstavljajo niti nujne niti koristne gestije, slednje že zato ne, ker je toženka po ugotovitvah prvostopenjskega sodšča svoje soglasje za izvedbo teh del pogojevala s sklenitvijo posebnega pisnega sporazuma, do katerega pa nesporno med strankama ni prišlo. Argument, ki ga ponavlja tožnica v pritožbi, češ da je bila toplotna izolacija ob že postavljenem odru ob sanaciji fasade koristna in je pomenila velik denarni prihranek, ni odločilen. To pa zato ne, ker je bilo zaradi prepovedi toženke poslovodstvo nedopustno.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080111
ZZZDR člen 52, 53. SPZ člen 9, 10, 72, 72/3. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 154, 274, 274/1. ZNP člen 10, 10/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3.
skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem – darilna pogodba – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojni pravni posel – oblikovalni zahtevek – dobrovernost pridobitelja – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju – ničnost pogodbe – zavrženje tožbe – neobstoj pravnega interesa – stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
Pomanjkanje soglasja enega zakonca glede na utrjeno stališče sodne prakse lahko pomeni le izpodbojnost (darilne) pogodbe in ne njene ničnosti.
Dobrovernost se v skladu z 9. členom SPZ domneva. Če je pridobitelj v pravnem prometu pošteno ravnal in se zanesel na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ; enako prvi odstavek 8. člena ZZK-1). Da bi torej tožnica izpodbila pravno domnevo, bi morala zatrjevati in dokazati, da je drugo toženec vedel, da je predmetna nepremičnina predstavljala skupno premoženje in da je tožničin zakonec razpolagal brez njenega soglasja (tretji odstavek 72. člena SPZ).
izpraznitev in izročitev nepremičnine – solastni del
Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu, dolžnica pa je kljub prodaji še vedno ostala solastnica stanovanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – udarec s pestjo v predel glave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – trajen strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – kršitev osebnostne pravice – pravno priznana škoda
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode – v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine pa se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje.
kršitev avtorskih pravic – poseg v avtorske pravice – samovoljna uporaba avtorskega dela – objava fotografije brez dovoljenja – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic – huda malomarnost pri povzročitvi škode – plačilo običajnega honorarja – civilna kazen
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo, da je bilo ravnanje delavke tožene stranke storjeno s hudo malomarnostjo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da izpoved grafične oblikovalke ni potrdila trditev tožene stranke, da je oblikovalka v časovni stiski pozabila opozoriti na potrebo po zamenjavi slike. Izpovedala je namreč, da pri oblikovanju sploh ni vedela, da gre za tujo fotografijo oziroma na to sploh ni bila pozorna. Fotografijo je našla na internetu izmed več fotografij, na avtorstvo ni bila pozorna in ni opazila, da fotografija ni iz D. baze. Ob vpogledu v prilogo A2, iz katere jasno izhaja, da je bila na fotografiji navedena označba avtorja, sodišče druge stopnje soglaša, da opisano ravnanje delavke ne ustreza standardu skrbnosti razumnega človeka, pri čemer se v primeru tožene stranke skrbnost presoja po strožjih merilih.
stiki – pravica do stikov – odvzem stikov – odklanjanje stikov s strani otroka – razlog za odklanjanje stikov – načelo sorazmernosti – korist otroka
Posamezni opisani dogodki po mnenju pritožbenega sodišča vsekakor nakazujejo, da mati tudi pred otrokom izraža odklonilno stališče ter zaničevalno mnenje o tožencu. Poleg tega spisovni podatki ne dajejo povoda za sklepanje, da bi mladoletni A. po prvih 31. uspešno opravljenih stikih pod nadzorom imel kakršnikoli razlog (zunaj vpliva tožnice), da bi čutil takšno stisko, da bi stik odklonil, do česar se bo moralo v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca opredeliti sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060375
ZPP člen 236, 451, 458. OZ člen 7, 247. ZPotK-1 člen 28.
kreditna pogodba – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – predlog za zaslišanje priče – substanciranje dokaznih predlogov – pogodbeno dogovorjena odškodnina
V skladu z 236. členom ZPP mora stranka v predlogu za zaslišanje priče navesti tudi njeno ime in priimek. Ker toženka tega ni storila, je sodišče prve stopnje njen dokazni predlog za zaslišanje tržnega inšpektorja utemeljeno zavrnilo.