odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom – predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom – prepozen predlog – nov predlog
V konkretnem primeru ni sporno, da pridržani izkazuje duševno motnjo, vendar pa je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju ugotovil, da je v času zadnjega pridržanja prišlo do takšnega izboljšanja njegovega stanja, da (več) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih, niti ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060351
OZ člen 39, 40, 40/2, 40/3, 190, 198. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59, 181. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. ZPP člen 181, 181/3, 302, 302/3.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolagal s skupnim premoženjem – nedopusten nagib – simuliran pravni posel – fiktiven pravni posel – ničnost prodajne pogodbe – zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – plačilo uporabnine – poziv k plačilu uporabnine – privolitev v prikrajšanje – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe – dobra vera nadaljnjega pridobitelja – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek – branje izpovedb prič v ponovem sojenju – poslovna sposobnost pravdne stranke – postavitev skrbnika – načelo prirejenosti postopkov
Ker gre za predhodno vprašanja o glavnem zahtevku (izbrisna tožba, ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona), tožnici pravnega interesa za vmesni ugotovitveni postopek niti ni bilo treba dokazovati.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
ZPP člen 81, 81/5, 163, 163/4, 163/7. ZFPPIPP člen 224, 245, 245/2, 382, 382/1, 386, 389, 389/1, 389/2, 389/3, 389/4.
zavrženje tožbe – osebni stečaj tožnika – omejena poslovna sposobnost – omejena procesna sposobnost – vložitev tožbe po stečajnem upravitelju – stečajna masa – terjatve, ki spadajo v stečajno maso – odločitev o stroških postopka – konec postopka zunaj obravnave – zahteva za povrnitev stroškov – pravnomočnost sklepa o zavrženju tožbe
Tožnikova poslovna sposobnost (posledično tudi procesna sposobnost) je omejena glede premoženja, ki sodi v stečajno maso. Ker vanjo pod pogoji 224. člena ZFPPIPP sodijo tudi terjatve, čeprav še niso sodno ugotovljene oziroma priznane, bi tožnik tožbo lahko vložil le po stečajnem upravitelju ali bi moral slednji že vloženo tožbo odobriti. Ker do tega, kljub pozivu sodišča, ni prišlo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vloženo tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP.
ZZZD člen 123, 123/1, 123/2, 129. ZPP člen 318, 318/1.
določitev preživnine – šolanje – polnoletni otrok – izredni študij – višina preživnine – finančne zmožnosti staršev – potrebe otrok – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085076
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZPN člen 4, 5, 6. ZPP člen 214, 214/2.
vznemirjanje lastninske pravice – postavitev spornega zidu – protipraven poseg v lastninsko pravico – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna posest – pravni naslov – domneva dobre vere – opravičljivost zmote o obsegu glede obsega nepremičnine – skrbnost pri preverjanju obsega nepremičnine – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – ugotovitev priznanih dejstev na pritožbeni stopnji
Posest je bila v smislu ZTLR zakonita, če je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je bil potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja (prvi odstavek 72. člena ZTLR). Posest je bila dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni moral vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR). Dobroverna in lastniška pa je posest (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ), če posestnik ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje; dobroverni lastniški posestnik je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Biti mora torej v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik. Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice. Dobroverna lastniška posest je torej v bistvenih prvinah enaka dobroverni zakoniti posesti.
ZNP člen 35, 35/1. OZ člen 273. ZUPUDPP člen 52, 52/6.
sodni depozit – položitev zneska v razlastitvenem postopku – odločitev o stroških postopka
V obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano, da bi bila podlaga depozita v civilnopravnem razmerju, zato ni bilo podlage za odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZNP o kritju stroškov nepravdnega postopka.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 151, 151/1, 152.
prijava terjatve v stečajnem postopku – vsebina prijave terjatve – stroški postopka – nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov – stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ki jih mora vsebovati zahtevek za priznanje terjatve v stečajnem postopku, so le tisti stroški, o povračilu katerih je bila sodna (ali druga) odločba izdana že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4. ZPP člen 181, 191, 196.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - skupna lastnina zakoncev - pasivna legitimacija - upnik - pravni interes za vložitev izločitvene tožbe zoper dolžnika - subjektivna kumulacija zahtevkov - formalno sosporništvo - navadno sosporništvo - predlog dolžnika za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 113.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – namen instituta začasne odredbe – zavarovanje dokazov – oprava naroka v postopku zavarovanja
Institut začasne odredbe ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, saj se mora nevarnost uveljavitve terjatve nanašati neposredno na tožnikovo terjatev oziroma stvar, ki bo, če bo prišlo do izvršbe, predmet izvršbe.
ZPP člen 142, 142/4, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok – vročitev s fikcijo – čas za pripravo na narok
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo prej, preden je mogoče šteti, da je bilo vabilo tožencu sploh vročeno. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje tožencu odvzelo možnost sodelovanja na glavni obravnavi.
Iz spisa je razvidno, da toženec praviloma sodna pisanja prejema na podlagi fikcije. Tako ravnanje pa narekuje razpis glavne obravnave na daljši rok.
Res je, da toženec ni kršil nobenega predpisa in da glede na okoliščine trka ni mogel preprečiti. Pravilna pa je ocena, da pešec na območju velikega parkirišča nikakor ni nepričakovan in glede na to tudi ni povsem nepričakovan pred izvozom iz garaže pod parkiriščem. Objektivne odgovornosti se zato toženec v celoti ni mogel razbremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080126
ZD člen 175, 210, 212. ZPP člen 356.
povrnitev škode – izgubljeni dobiček – odgovornost države za delo sodišča – deljena odgovornost – napačen pravni pouk – opustitev vložitve pravnega sredstva – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Materialnopravno zmotna je zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička zaradi neutemeljeno vodenega oziroma prekinjenega zapuščinskega postopka iz razloga, ker se tožnice niso pritožile zoper sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, s čimer bi skrajšale časovno obdobje do izdaje sklepa o dedovanju, ki se je podaljšal zaradi neupravičeno dopuščene pravde.
Presoja, da sklep zapuščinskega sodišča o prekinitvi postopka ni protipraven v smislu odškodninske odgovornosti toženke za sodniško odločitev, je napačna. Za prekinitev zapuščinskega postopka (obravnave) po 210. oziroma 212. členu ZD namreč ni bilo podlage.
ugovor zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – razlogi za vložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razbrati, da se upnica ne strinja z izjavo upravitelja, ki je njeno prijavljeno ločitveno pravico prerekal z navedbo, da upnica prijavlja zavarovano terjatev, vendar ne prilaga dokazov o zavarovanju le-te, ter da je upnici prerekana ločitvena pravica, ker je prerekana njena terjatev (akcesornost). Upnica s tem ni podala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
OZ člen 417. ZFPPIPP člen 22. ZDavP-2E člen 97, 97-5.
odstop terjatve - cesija - izločitvena pravica
Med pravdnima stranka je bila veljavno sklenjena pogodba o odstopu terjatve v skladu z določbo 417. člena OZ na osnovi katere je terjatev, ki je predmet pogodbe o odstopu, prešla iz premoženja odstopnika, torej tožene stranke, v premoženje prevzemnika terjatve, torej tožeče stranke, saj je odstop terjatve - cesija, pogodba s katero upnik prenese svojo terjatev na novega upnika. Gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega pravnega posla in s katero prehaja terjatev iz premoženja ene stranke v premoženje druge stranke. Tožeča stranka sama izrecno v pritožbi navaja, da ji je bila terjatev odstopljena, to pa pomeni, da je ta terjatev v njenem premoženju in ne v stečajni masi tožene stranke, zato tožeča stranka že iz tega razloga ne more imeti izločitvene pravice. Izločitvena pravica, kot jo določa ZFPPIPP v 22. členu, je namreč pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice (kamor po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi terjatev), da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku, torej mora biti terjatev v stečajni masi oziroma v premoženju stečajnega dolžnika, kar pa obravnavana terjatev že po navedbah tožeče stranke ne more biti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085861
URS člen 8. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-b. ZASP člen 103, 128, 128/2, 130, 146, 146/1, 157, 157/4, 157/7. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 14. ZPP člen 8, 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 4/2, 11, 11/1.
javna priobčitev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – fonogram – opredelitev fonograma – nekomercialni fonogram – avdiovizualno delo – skupni sporazum – vezanost sodišča na skupni sporazum – vsebina skupnega sporazuma – veljavnost skupnega sporazuma – veljavnost mednarodnih pogodb – stroški terenskega preverjanja – stroški izterjave – splošna tarifa – neprijava prireditve kolektivni organizaciji – gospodarski subjekti in javni organi – trditveno in dokazno breme
Fonogram ne izgubi svoje kvalitete, če je vključen v avdiovizualno delo v smislu pravic, če se izkorišča oziroma uporablja posebej, torej če ni več vkorporiran v avdiovizualnem delu.
Sodišče je skupni sporazum kot avtonomni pravni vir dolžno razlagati v skladu z zakonskimi določbami, ki pa obveznosti povrnitve stroškov terenskega preverjanja in obdelave podatkov uporabnikom ne nalagajo.
Tožnik je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost. Ker tožnik zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njegove izključne dejavnosti ne ustreza definiciji po 6. členu ZPreZP-1, predmetni zakon zanj ne velja.
Toženec je organiziran kot društvo, torej je po sami definiciji nepridobitno združenje.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da so se na prireditvi (javni priobčitvi) predvajali fonogrami (ne pa npr. avdiovizualna dela). Trditveno in dokazno breme o nekomercialnosti fonograma pa je na tistem, ki je fonogram priobčil javnosti. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, ampak za dokazovanje lastnosti fonograma.
ZPP člen 243, 410, 410/1, 410/3. ZZZDR člen 105, 106. ZIZ člen 272, 272/2.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – dokazovanje s pomočjo izvedenca psihološke stroke – mnenje otroka – volja otroka – pravica otroka do neodvisnega zastopnika – zaupnik otroka – manipulacija z otrokom – pravica otroka do vročitve sodne odločbe – odločitev o stikih – izvršljivost odločitve o stikih – začasna odredba v družinskih sporih – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.
umik tožbe - pristop na narok - odsotnost ene pravdne stranke - odsotnost obeh pravdnih strank - pravica do povračila stroškov pristopa na narok
Sodišče ima po trenutno veljavni ureditvi ZPP o poteku glavne obravnave (enaindvajseto poglavje ZPP) takrat, kadar tožeča stranka ne pride na narok in ni razlogov, da sodišče naroka ne bi opravilo, dve možnosti. Ena je, da glavno obravnavo opravi zgolj v navzočnosti tožene stranke in izvede vse predlagane dokaze ter na podlagi dokaznega postopka odloči o tožbenem zahtevku. Druga pa je, da sicer došla tožena stranka na narok ne pristopi. Vendar v tem primeru nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov. Tretje možnosti ZPP ne pozna.