pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – oporoka
Ker je predmet te pritožbene presoje dodatni sklep o dedovanju, je jasno, da je oporoka, na katero se (v izreku) sklicuje, tista, ki je navedena oziroma označena v samem sklepu o dedovanju, izdanem v isti zapuščinski zadevi.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 515, 515/3. ZDR-1 člen 20, 20/3. ZDR člen 18, 18/3. OZ člen 19, 19/1, 73, 87, 87/3.
poslovodja d.o.o. (direktor d.o.o.) - sklenitev pogodbe - sklepanje pogodb s strani družb, ki ju kot poslovodja zastopa ista oseba - dvojno zastopanje - konflikt interesov pravnih oseb
Skupščina d.o.o. zastopa d.o.o. pri sklenitvi pogodbe, s katero se določi odmena za vodenje poslov, ki ga opravlja poslovodja.
Od postavitve pa je potrebno razlikovati sklenitev pogodbe, s katero se določi odmena za delo poslovodje. To je lahko pogodba o zaposlitvi, ni pa nujno. Pravni temelj za takšno pogodbo je v obveznostnem pravu. Odločilno je, da je ta pravni posel povsem različen od postavitve poslovodje. Poslovodna oseba, ki je praviloma zastopnik delodajalca, ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
V slovenskem pravu ni splošne ureditve, ki bi se nanašala na nasprotje koristi (kolizijo interesov) pri zastopanju.
ugovor zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – razlogi za vložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razbrati, da se upnica ne strinja z izjavo upravitelja, ki je njeno prijavljeno ločitveno pravico prerekal z navedbo, da upnica prijavlja zavarovano terjatev, vendar ne prilaga dokazov o zavarovanju le-te, ter da je upnici prerekana ločitvena pravica, ker je prerekana njena terjatev (akcesornost). Upnica s tem ni podala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
vmesna sodba – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe priče
Pritožbeno zatrjevanje o pristranskosti priče B. B., ki je tožnikova žena, ne more imeti želene teže. Zgolj to dejstvo še ne izkazuje neverodostojnosti izpovedbe. Toženka pa svojih zatrjevanj o njeni neverodostojnosti tudi ni ustrezno substancirala.
STANOVANJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060373
ZPP člen 116, 205, 318. ZFPPIPP člen 253, 253/1.
odpoved najemne pogodbe – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – stranka v postopku osebnega stečaja – prekinitev postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožba ni bila dopustna, ker je bil zoper toženko že prej začet postopek osebnega stečaja. Stanovanje, na katerega meri tožbeni zahtevek, ne spada v stečajno maso, saj ne gre za toženkino premoženje. Ker tožničine terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja ni mogoče izraziti v denarnem znesku, ne vpliva na poplačilo terjatev drugih toženkinih upnikov iz stečajne mase. Toženkin osebni stečaj torej nima nikakršnega vpliva na to pravdo, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prekiniti postopka, niti zavreči tožbe, kot si napačno razlaga toženka.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085060
OZ člen 288, 963. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o kreditu – odplačevanje kredita – vračunavanje stroškov in obresti – prinosnina – neplačilo dveh zaporednih obrokov – pravica odstopa od pogodbe o kreditu – zapadlost celotnega kredita – nevračilo kredita – zavarovanje nevarnosti neplačila kredita – nastop zavarovalnega primera – izplačilo zavarovalnine – tožba zavarovalnice – subrogacija – načelo kontradiktornosti
Hranilnica je imela zavarovano nevarnost neplačila kredita tožene stranke. Ker tožena stranka ni plačala dveh zaporednih obrokov, je hranilnica lahko odstopila od kreditne pogodbe. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je toženka manjše zneske vplačevala in da je hranilnica odstopila od pogodbe, ko sta se natekla dva zaporedna neplačana obroka, manjše zneske pa je poračunala kot zapadle zakonite zamudne obresti. S plačilom manjših zneskov kredita si tožena ni mogla ob jasni določbi kreditne pogodbe izgovoriti možnosti, da hranilnica ne more odstopiti od pogodbe in uveljavljati pravic iz zavarovalne pogodbe.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006775
ZIZ člen 62, 62/2. ZM člen 78.
poroštvo – zapadlost terjatve v plačilo – izvršba na podlagi verodostojne listine
Upnik lahko v sodnem izvršilnem postopku, začetem na podlagi menice kot verodostojne listine, svojo terjatev v kasneje nadaljevanem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ) utemeljuje tudi na podlagi osnovnega posla kot podrejeni pravni podlagi (v konkretnem primeru na poroštveni podlagi).
zamudni sklep – pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja
S trditvami v pritožbi, da je tožnico preselil ob njeni vednosti in z njenim soglasjem, s trditvami, da je tožnica izjavila, da nikomur ni dala pooblastila za vložitev tožbe ter da tožnica ni izkazala ekonomskega interesa, toženec uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060350
SPZ člen 48, 67, 67/4. OZ člen 190, 199, 299, 299/2, 336, 336/1, 346.
nepremičnina v solastnini – stroški obnove stavbe – upravljanje stvari v solastnini – soglasje solastnika za obnovo stavbe – ustno soglasje – ustna pogodba – obnova v korist enega solastnika – nujna dela na skupnih delih stavbe – posel rednega upravljanja – neupravičena obogatitev – dela, opravljena brez soglasja solastnika – poslovodstvo brez naročila – koristna dela – prepoved za izvajanje del – zastaranje – zamuda dolžnika – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, je odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Po tem pravilu je gestija dopustna, kadar je nujna ali koristna. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo navedeno materialnopravno podlago pri odločanju o zahtevku tožnice za plačilo tistih del, za katere od toženke ni pridobila soglasja, saj presegajo nujna dela, predvidena v ponudbi k pogodbi (sporna je predvsem toplotna izolacija fasade in strehe ter obnova terase s keramiko). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe, da navedena dela ne predstavljajo niti nujne niti koristne gestije, slednje že zato ne, ker je toženka po ugotovitvah prvostopenjskega sodšča svoje soglasje za izvedbo teh del pogojevala s sklenitvijo posebnega pisnega sporazuma, do katerega pa nesporno med strankama ni prišlo. Argument, ki ga ponavlja tožnica v pritožbi, češ da je bila toplotna izolacija ob že postavljenem odru ob sanaciji fasade koristna in je pomenila velik denarni prihranek, ni odločilen. To pa zato ne, ker je bilo zaradi prepovedi toženke poslovodstvo nedopustno.
Pritožnica sicer graja dokazno oceno sodišča prve stopnje. Niti z besedo pa ne oporeka vsebini elektronskih sporočil, ki jih je tožena stranka pošiljala tožeči stranki. Prav vsebina teh sporočil pa predstavlja odločilno dejansko podlago izpodbijani sodbi.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske potrebe otrok – preživninske zmožnosti staršev – neupoštevanje otroškega dodatka – stiki
Preživnina, ki jo plačuje toženec za mladoletna tožnika, vključuje tudi stroške nakupa obleke in obutve tožnikov, zato mora zakonita zastopnica poskrbeti, da bosta otroka imela na stikih obleko in obutev, ki je potrebna za izvedbo stikov tožnikov s tožencem.
osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev - ugovor - zavrženje ugovora
Upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, lahko vloži ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Takšnemu upniku tako pravica do pravnega sredstva ni odvzeta.
Sodišče prve stopnje je glede na to, da ZFPPIPP pravnega sredstva zoper popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev ne predvideva, ugovor dolžnice proti popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
OZ člen 417. ZFPPIPP člen 22. ZDavP-2E člen 97, 97-5.
odstop terjatve - cesija - izločitvena pravica
Med pravdnima stranka je bila veljavno sklenjena pogodba o odstopu terjatve v skladu z določbo 417. člena OZ na osnovi katere je terjatev, ki je predmet pogodbe o odstopu, prešla iz premoženja odstopnika, torej tožene stranke, v premoženje prevzemnika terjatve, torej tožeče stranke, saj je odstop terjatve - cesija, pogodba s katero upnik prenese svojo terjatev na novega upnika. Gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega pravnega posla in s katero prehaja terjatev iz premoženja ene stranke v premoženje druge stranke. Tožeča stranka sama izrecno v pritožbi navaja, da ji je bila terjatev odstopljena, to pa pomeni, da je ta terjatev v njenem premoženju in ne v stečajni masi tožene stranke, zato tožeča stranka že iz tega razloga ne more imeti izločitvene pravice. Izločitvena pravica, kot jo določa ZFPPIPP v 22. členu, je namreč pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice (kamor po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi terjatev), da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku, torej mora biti terjatev v stečajni masi oziroma v premoženju stečajnega dolžnika, kar pa obravnavana terjatev že po navedbah tožeče stranke ne more biti.
odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano stroškovno odločitvijo naložilo vsaki od pravdnih strank, naj krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP in jo utemeljilo na uspehu v pravdi, vendar ni pojasnilo, kako je ugotovilo uspeh strank in s kakšnim uspehom je katera od strank uspela v postopku.
Tožnikova škoda sodi med zelo težke škode, ni pa katastrofalna (kamor uvrščamo na primer poškodbe, ki povzročijo paraplegijo ali tetraplegijo). Res je tožnik utrpel več hudih in nekaj zelo hudih poškodb sočasno, kar se upošteva pri določitvi višje odškodnine, ne pa kot seštevek posameznih hudih poškodb.
Po večinskem stališču sodne prakse so stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka del pravdnih stroškov, če gre za strošek, ki je nastal zaradi ali v zvezi s pravdo.
Ker toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni obvestil najemodajalca o razlogih za neplačevanje najemnine in ni zaprosil za dodelitev enkratne denarne socialne pomoči kljub njegovi plačilni nesposobnosti, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da niso podani razlogi, ki bi preprečevali ugoditev zahtevku za odpoved najemne pogodbe.
pritožba zoper sklep o izročitvi blagovne znamke kupcu – procesna legitimacija za pritožbo – stranke stečajnega postopka
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena izrecno priznava procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklepe v zvezi s prodajo premoženja dolžnika samo upnikom stečajnega dolžnika. Pritožnik v pritožbi ne navaja, da je dolžnikov upnik, niti to ne izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev. Ker torej statusa upnika ni izkazal, ne sodi v krog oseb, ki bi mu zakon dal pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep.