varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – lastninska pravica na kletnem prostoru – nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica bi morala za uspeh v pravdi zatrjevati in izkazati, da sporni kletni prostor predstavlja posamezni del zgradbe, na katerem je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina, in da je prav na omenjenem prostoru pridobila lastninsko pravico.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – namen postopka – vknjižba zemljiškoknjižnega lastnika in ne dejanskega etažnega lastnika
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je za zemljiškoknjižne lastnike lahko sporna situacija, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, kadar ne zaključi, da so bili posamezni deli odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ugotovi, da so ti ostali v lasti zemljiškoknjižnega lastnika. Vendar sedanji zakon ne omogoča, da bi zemljiškoknjižni lastnik v obravnavanih postopkih lahko zahteval, da se na posameznem delu stavbe vpiše lastninska pravica v korist dejanskega etažnega lastnika, ki take zahteve v postopku ne uveljavlja.
vzpostavitev etažne lastnine – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – določitev pripadnosti posebnega skupnega dela
Glede na navedeno v pritožbi in izvedenskem mnenju se porajajo pomisleki, ali res k posameznemu delu stavbe z ID št. 001-6, ki je v pritličju, pripada posebni skupni del št. 7, ki je v drugem nadstropju.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – predhodno pisno opozorilo – opomin na odpravo kršitve – rok za odpravo kršitve – zamudna sodba – fikcija vročitve
Za odpoved najemnega razmerja je odločilno dejstvo, da toženka od marca leta 2012 do avgusta 2015 najemnine ni plačevala redno in v celoti ter da jo je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe na to opozorila in določila rok za plačilo dolga (4. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1). Tožeča stranka je toženo pred vložitvijo tožbe pisno opozorila na kršitev najemne pogodbe, ki je v neplačevanju najemnine, in določila 15-dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.
res transacta – pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava – isti predmet – ista stvar
Tožeča stranka je enako kot v tej pravdi, tudi v pravdi VIII Pg 4061/2012 trdila, da temelj za plačilo obstaja (zaradi česar je bilo unovčenje toženkine menice upravičeno, tožbeni zahtevek pa neutemeljen). V tej pravdi zahtevka za izpolnitev obveznosti torej nikakor ne more več uveljavljati in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tisti drugi pravdi, v kateri je bila tožena stranka, vsekakor mislila na natanko isti pravni naslov, na katerem sedaj gradi svojo tožbo, in je tam ta naslov tudi želela uveljaviti.
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer do neke mere pravilno ugotovilo, da izpodbijanje veljavnosti oporoke zahteva postavitev oblikovalnega in ne ugotovitvenega zahtevka, a se pred tem spustilo v obravnavanje zadeve. Glede na izrecno vsebino napotitvenega sklepa Okrajnega sodišča v Škofji Loki, bi sodišče prve stopnje pred odločitvijo moralo opraviti materialno procesno vodstvo.
Res je tožeča stranka predlagala navedeni dokaz šele s pripravljalno vlogo z 22. 5. 2015, torej po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa sta tožnici v smislu četrtega odstavka 286. člena ZPP pojasnili, zakaj tega nista mogli storiti prej. Trdili sta, da sta se seznanili z zdravstveno dokumentacijo oporočitelja in zapisi osebne zdravnice v kartonu oporočitelja šele po prejemu izvedenskega mnenja, saj sta pred tem neuspešno poskušali pridobiti zdravstveno dokumentacijo.
Novejša teorija in praksa Vrhovnega sodišča RS je odstopila od dokaznega standarda prepričanja ali standarda onkraj razumnega dvoma v skladu z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, še zlasti v primerih, ko se stranka znajde v dokazni stiski.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060299
OZ člen 179, 179/1, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – začasna skaženost – starost oškodovanke – tuja nega in pomoč – pomoč bližnjih – višina urne postavke – zamuda zavarovalnice – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Slediti ni moč niti pritožbenemu razlogovanju glede tožničini starosti in odškodnine, ki ji je bila prisojena iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Zaradi starosti ni namreč človeška občutljivost za lasten izgled (podobo) nič manjša, niti ni upravičenih (objektivnih) razlogov, da bi se ta zaradi oškodovančeve (višje) starosti presojala (v bistvenem) drugače.
Toženka pravilno poudarja, da je potrebno vprašanje nastopa zamude z izpolnitvijo obveznosti (ker zakonsko podlago njene obveznosti iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti urejajo ravno določbe v nadaljevanju omenjenega zakona) presojati ob upoštevanju določbe 20.a člena ZOZP. V skladu z omenjeno (specialno) določbo pa je njena zamuda s plačilom celotne uveljavljane odškodnine (in sicer tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo) nastala po poteku treh mesecev od dneva, ko je tožnica (pred pravdo) pri njej vložila svoj odškodninski zahtevek.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
ugotavljanje vrednosti zapuščine – neobrazložen predlog – nedovoljene pritožbene novote
V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov.
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3. ZPP člen 76, 76/3.
zavrženje predloga za nadaljevanje izvršbe - sposobnost biti stranka - etažni lastniki kot stranka postopka - priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom na aktivni strani za plačilo prispevka v rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija upnika za sodno izterjavo sredstev rezervnega sklada
Procesne predpostavke tožbe, ki se nanašajo na stranke, ker ZIZ nima posebnih določb, se smiselno uporabljajo tudi v primeru predloga za izvršbo, so sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, pravilnost zastopanja po pooblaščencu in procesna legitimacija. Aktivno procesno legitimirana je stranka, ki s predlogom zahteva začasno varstvo svojih pravic, pasivno procesno legitimiran pa subjekt, proti kateremu upnik to varstvo zahteva. Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo sredstev rezervnega sklada. Razlaga sporne določbe in drugih relevantnih določb SZ-1 in SPZ ne pripelje do sklepa, da etažni lastniki sami ne morejo zoper neplačnika vložiti tožbe za vplačilo v rezervni sklad. Gre torej zgolj za razširitev procesne legitimacije na upravnika in ne odvzem procesne legitimacije etažnim lastnikom. Upravnik že po samem zakonu vlaga tožbe v imenu etažnih lastnikov, smiselno enako predloge za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006827
ZKP člen 199.a, 200, 201.
podaljšanje pripora – hišni pripor
Ugotovljeno je, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
V izpodbijanem sklepu, sklepih sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča je bilo že ocenjeno, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
ZPP člen 2, 2/1, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 163, 163/3, 274, 274/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 454, 454/1. ZST-1 člen 36, 36/1. SZ-1 člen 43, 43/1.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – vročanje – fikcija vročitve – sprememba naslova – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – litispendenca – pritožbene novote – vračilo sodne takse – zahteva za povrnitev stroškov
V izpodbijani sodbi odločitve o pravdnih stroških ni, saj so tožniki te stroške priglasili šele po njeni izdaji. Takšna zahteva po povrnitvi stroškov je dovoljena, saj gre za spor majhne vrednosti, v katerem lahko pride do zaključka postopka in izdaje sodne odločbe brez oprave naroka; o stroških bo sodišče prve stopnje šele odločalo.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja - pravica do izjave
Pri odločitvi o prekinitvi postopka mora sodišče upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče se mora tudi opredeliti do strankinih navedb, s katerimi nasprotuje predlogu za prekinitev postopka, sicer stranko prikrajša v pravici do izjave.
URS člen 68. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2, 59, 59/1.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – skupna lastnina – zunajzakonska skupnost – tuj državljan – lastninska pravica tujcev – posebni pogoji za pridobitev lastninske pravice – upoštevanje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice pri ugotavljanju obstoja skupnega premoženja – načelo enotnosti skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
V primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice za veljavnost njenega prenosa iz premoženja prodajalca v premoženje pridobitelja oziroma (po sili 51. člena ZZZDR) v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje izpolnjuje le zakonec, ki sklepa pogodbo. Samo takšna razlaga omogoča dosledno upoštevanje kolektivne narave skupne lastnine. Na odločitev sodišča, da sporno stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, in tudi na odločitev, kakšni so deleži pravdnih strank na tem premoženju, torej to, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne vpliva. Drugače pa je, če (ali ko) želi drugi zakonec z delitvijo pridobiti solastninsko pravico na nepremičnini. Takrat mora izpolnjevati tudi posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – kondikcija – plačilo terjatve na podlagi sodbe – razveljavitev pravnomočne sodbe – vračilo plačanih pravdnih stroškov – res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Ker je bila v revizijskem postopku razveljavljena odločitev o pravdnih stroških, ki jih je tožeča stranka plačala toženki po navedeni sodbi sodišča prve stopnje (ob tem, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku uspela s svojim tožbenim zahtevkom, toženka pa ji je bila dolžna povrniti pravdne stroške), je odpadla podlaga za plačilo pravdnih stroškov toženki, ki je bilo izvedeno 21. 4. 2008. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženkin ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato je pritožbeni očitek o neupoštevanju tega ugovora neutemeljen. Znesek, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne predstavlja pravdnih stroškov tožeče stranke, pri čemer gre za vrnitev plačanega zneska, za katerega je pozneje odpadla podlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060286
SPZ člen 39, 92. ZPP člen 154, 154/1, 214, 216, 282, 282/3, 313. OZ člen 131, 132, 299, 299/1.
varstvo lastninske pravice – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – sklep o dedovanju – povrnitev stroškov z izročitvijo premičnin – krivdna povzročitev stroškov – presoja višine škode po prostem preudarku – preložitev naroka – bolezen – zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je dokazala, da je osebno vozilo in traktor podedovala po pokojnem očetu in o tem predložila pravnomočni sklep o dedovanju. Toženi stranki, ki zadržujeta vozila, sta tako dolžni obe premičnini izročiti. Ne moreta se braniti s tem, da tožnik ni predložil zadostni pravni naslov. Vindikacijska tožba je tako utemeljena (92. člen SPZ).
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper odločbe sodišč prve stopnje in zoper nekatere odločbe sodišč druge stopnje, ki jih le-ta izdajajo kot sodišča prve stopnje.
Pritožba zoper sklep višjega sodišča, izdan v postopku zaradi insolventnosti, v zakonu ni predpisana. V skladu z določbo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti tudi ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.
izvršilni stroški - stroški cenilca - brezplačna pravna pomoč - povrnitev v dobro proračuna RS
Stroški s strani sodišča angažiranih sodnih izvedencev oziroma cenilcev so stroški postopka.
- Stroški za cenilca, zaradi upnici odobrene brezplačne pravne pomoči, izplačani iz proračuna Republike Slovenije, zato je terjatev za njihovo povrnitev že na podlagi zakona prešla na Republiko Slovenijo (46. člen ZBPP).