PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
ugotavljanje vrednosti zapuščine – neobrazložen predlog – nedovoljene pritožbene novote
V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060315
SPZ člen 8. ZPP člen 2, 2/1, 13, 72, 72/7, 73, 73/2, 285. ZZK-1 člen 125.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev – oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitev lastninske pravice na objektu – superficies solo cedit – sklepčnost tožbe – iura novit curia – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe – izločitev predsednika sodišča
Končne odločitve ni mogoče izpodbiti zaradi morebitnih napak v postopkih za izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe.
Sodišče ne sme dosoditi nekaj drugega, kot zasleduje tožeča stranka s tožbenim predlogom, lahko pa dosodi manj: če zavrne dele tožbenega zahtevka, ki po materialnem pravu niso utemeljeni ali so nepotrebni, ne prekorači tožbenega zahtevka.
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper odločbe sodišč prve stopnje in zoper nekatere odločbe sodišč druge stopnje, ki jih le-ta izdajajo kot sodišča prve stopnje.
Pritožba zoper sklep višjega sodišča, izdan v postopku zaradi insolventnosti, v zakonu ni predpisana. V skladu z določbo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti tudi ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – kondikcija – plačilo terjatve na podlagi sodbe – razveljavitev pravnomočne sodbe – vračilo plačanih pravdnih stroškov – res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Ker je bila v revizijskem postopku razveljavljena odločitev o pravdnih stroških, ki jih je tožeča stranka plačala toženki po navedeni sodbi sodišča prve stopnje (ob tem, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku uspela s svojim tožbenim zahtevkom, toženka pa ji je bila dolžna povrniti pravdne stroške), je odpadla podlaga za plačilo pravdnih stroškov toženki, ki je bilo izvedeno 21. 4. 2008. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženkin ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato je pritožbeni očitek o neupoštevanju tega ugovora neutemeljen. Znesek, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne predstavlja pravdnih stroškov tožeče stranke, pri čemer gre za vrnitev plačanega zneska, za katerega je pozneje odpadla podlaga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072590
ZVKSES člen 4, 4/5, 8, 8/1, 8/6, 23, 24, 24/1, 25, 29. OZ člen 663, 663/1, 663/2.
napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokaz
Neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.
Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne pogodbe, katere predmet je posamezen del stavbe, Splošni pogoji prodaje SPO K. tudi po ZVKSES veljajo za vse tožeče stranke v tem postopku. Ti pogoji v zadnjem odstavku točke A Uvodnih določb tudi določajo, da ima kupec poleg pravic, določenih s temi splošnimi pogoji, tudi pravice, določene po ZVKSES in da nobena določba teh splošnih pogojev ne izključuje pravic kupca, ki jih določa citirani zakon.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – nepravo priposestvovanje stvarne služnosti – občasno izvrševanje služnosti – tek priposestvovalne dobe – začetek teka priposestvovalne dobe
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bila pogostost uporabe poti premajhna, da bi vodila k pridobitvi služnosti. Tudi iz stališč sodne prakse, na katera se sklicujeta pritožnika, so za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja potrebna ponavljajoča se dejanja lastnika gospodujočega zemljišča, ki jih mora izvrševati z običajno in namenu primerno pogostostjo. Četudi je bila uporaba poti redka, je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je vodila k priposestvovanju služnosti.
spor o pristojnosti – zbornica – spor o plačevanju članarine – ni gospodarski spor
Ker tožeča stranka, ki je zbornica, ni nobena od oseb, omenjenih v 481. členu ZPP, subjektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih ni izpolnjen. Ker gre v obravnavanem primeru za spor o obveznosti plačila članarine, po vsebini tudi ne gre za nobenega od sporov iz 482. ali 483. člena ZPP, torej tudi objektivni kriterij za uporabo pravil o postopku o gospodarskih sporih ni izpolnjen.
SZ-1 člen 92, 92-1, 92-2, 93, 94, 94-5. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 6, 6/4.
Od dejstva, ali sta bili druga in tretja toženka kot solastnici stanovanja seznanjeni s poročilom z dne 26. 2. 2009, je odvisno, ali jima je mogoče očitati neskrbnost oziroma opustitev dolžnih ravnanj.
OZ člen 190, 193, 288, 376, 1060. ZOR člen 210, 214, 313.
izvršilni postopek – pravilo ne ultra alterum tantum – tek zakonskih zamudnih obresti – odločba Ustavnega sodišča
Tožnica nima pravice do vračila zamudnih obresti, plačanih pred 18. 3. 2006, saj so do tedaj opravljena plačila imela pravno podlago (1060. člen OZ, ki odkazuje na uporabo ZOR, pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-300/04, ki je glede omejitve teka zamudnih obresti na višino glavnice izenačila razmerje, nastalo v času veljavnosti ZOR, z razmerjem, ki je nastalo po uveljavitvi OZ), lahko pa bi imela pravico do vračila kasneje plačanih zamudnih obresti, če so te kljub izdanemu sklepu o izvršbi in izpeljanemu izvršilnemu postopku prenehale teči zaradi uveljavitve pravila ne ultra alterum tantum.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – lastninska pravica na kletnem prostoru – nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica bi morala za uspeh v pravdi zatrjevati in izkazati, da sporni kletni prostor predstavlja posamezni del zgradbe, na katerem je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina, in da je prav na omenjenem prostoru pridobila lastninsko pravico.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060299
OZ člen 179, 179/1, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – začasna skaženost – starost oškodovanke – tuja nega in pomoč – pomoč bližnjih – višina urne postavke – zamuda zavarovalnice – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Slediti ni moč niti pritožbenemu razlogovanju glede tožničini starosti in odškodnine, ki ji je bila prisojena iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Zaradi starosti ni namreč človeška občutljivost za lasten izgled (podobo) nič manjša, niti ni upravičenih (objektivnih) razlogov, da bi se ta zaradi oškodovančeve (višje) starosti presojala (v bistvenem) drugače.
Toženka pravilno poudarja, da je potrebno vprašanje nastopa zamude z izpolnitvijo obveznosti (ker zakonsko podlago njene obveznosti iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti urejajo ravno določbe v nadaljevanju omenjenega zakona) presojati ob upoštevanju določbe 20.a člena ZOZP. V skladu z omenjeno (specialno) določbo pa je njena zamuda s plačilom celotne uveljavljane odškodnine (in sicer tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo) nastala po poteku treh mesecev od dneva, ko je tožnica (pred pravdo) pri njej vložila svoj odškodninski zahtevek.
Ne gre za spremembo tožbe, če med pravdnima strankama ni sporno, kje se je zgodila zatrjevano motitveno dejanje in za kateri del zemljišča gre. To izhaja tudi iz fotografij in med strankama ni sporno. Poprava številke parcele v takem primeru ne pomeni spremembe tožbe, ampak le popravek tožbe.
nasprotna izvršba - osebni stečaj dolžnika in prekinitev izvršilnega postopka kot razlog za nasprotno izvršbo
Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).
- Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.
Preživljanec sklene pogodbo zato, da si za primer bolezni in starostne onemoglosti zagotovi potrebno pomoč, oskrbo in bližino določene osebe, preživljalec pa zato, da pridobi določeno premoženjsko korist. Glede na to, da ocena koristi in obveznosti ob sklenitvi sporne pogodbe v obravnavanem primeru ni bila določljiva (pokojni je bil v času sklepanja pogodbe v dobri psihofizični kondiciji), stališča pritožbe, da sta pogodbenika z njeno sklenitvijo hotela tožnico izločiti iz dedovanja, ni mogoče podpreti, že z vidika pravice zapustnika, da za čas svojega življenja lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem in je tudi svoboden pri izbiri pogodbenega partnerja.
ENERGETIKA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085894
EZ-D člen 52. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 5.
plačilo terjatve – pravna podlaga – verzija – kvalificiran proizvajalec električne energije – pravica do prejemanja podpor – podpora za električno energijo – obveznost sistemskih operaterjev – obveznost odkupa električne energije – pogodba o odkupu električne energije od kvalificiranega proizvajalca – sklenitev pogodbe
Ker 52. člen EZ-D izrecno določa, da plačilo podpore preide na toženko samo za odkupljeno električno energijo, se obveznost toženke ne nanaša tudi na električno energijo, ki je bila v omrežje zgolj oddana, preden je bila sklenjena pogodba med upravljavcem omrežja in toženko kot kvalificirano proizvajalko električne energije.
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3. ZPP člen 76, 76/3.
zavrženje predloga za nadaljevanje izvršbe - sposobnost biti stranka - etažni lastniki kot stranka postopka - priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom na aktivni strani za plačilo prispevka v rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija upnika za sodno izterjavo sredstev rezervnega sklada
Procesne predpostavke tožbe, ki se nanašajo na stranke, ker ZIZ nima posebnih določb, se smiselno uporabljajo tudi v primeru predloga za izvršbo, so sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, pravilnost zastopanja po pooblaščencu in procesna legitimacija. Aktivno procesno legitimirana je stranka, ki s predlogom zahteva začasno varstvo svojih pravic, pasivno procesno legitimiran pa subjekt, proti kateremu upnik to varstvo zahteva. Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo sredstev rezervnega sklada. Razlaga sporne določbe in drugih relevantnih določb SZ-1 in SPZ ne pripelje do sklepa, da etažni lastniki sami ne morejo zoper neplačnika vložiti tožbe za vplačilo v rezervni sklad. Gre torej zgolj za razširitev procesne legitimacije na upravnika in ne odvzem procesne legitimacije etažnim lastnikom. Upravnik že po samem zakonu vlaga tožbe v imenu etažnih lastnikov, smiselno enako predloge za izvršbo.