CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZADRUGE
VS00021957
ZZad člen 34, 74. OZ člen 86, 86/1. ZLNDL člen 3.
lastninjenje po ZLNDL - družbena lastnina - pravica uporabe - ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - aktivna legitimacija - singularni pravni naslednik - ničnost pogodb - premoženje zadrug - obseg obrazložitve odločbe višjega sodišča
V primeru, da zmotne uporabe materialnega prava ni, se višjemu sodišču do argumentov, ki jih je v zvezi z nasprotnim stališčem v postopku na prvi stopnji (ne pa tudi v pritožbi) podal pritožnik, ni treba opredeljevati (četudi je opredelitev do njih opustilo že prvostopenjsko sodišče).
Zgolj dejstvo, da sta kot podlaga za vpis lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo navedena 34. in 74. člen ZZad, za dejansko pridobitev lastninske pravice ne zadošča. Zemljiškoknjižni sklep Dn 511/2006, s katerim je bila ta v zemljiško knjigo vpisana, namreč ne pomeni meritorne odločbe o njeni lastninski pravici. Gre le za sklep, s katerim je bila izvedena z zakonom določena vknjižba, brez vsebinske presoje o tem, ali je nepremičnina, na kateri je bila do tedaj vknjižena družbena lastnina in pravica uporabe tožene stranke, tudi dejansko premoženje tožene stranke v smislu 74. člena ZZad.
Za pretvorbo pravice uporabe v lastninsko pravico je ključno, kdo je pravico uporabe dejansko imel in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00020053
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/2.
predlog za dopustitev revizije - zadruga - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - odplačna pridobitev - višina nadomestila - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00012192
ZPP člen 331, 331/1, 339, 339/2-14. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine.
Pojem pravnega posla ni identičen dejavnosti zadruge. Dejanske ugotovitve o trajni opustitvi posesti s strani zavarovanca toženke in neuporabi za potrebe opravljanja dejavnosti, torej njegovi „goli“ lastninski pravici, napotujejo na sklep, da je sporna nepremičnina sicer nedvomno del realnega substrata zadruge, vendar pa ne služi opravljanju njene dejavnosti. Zavarovalno kritje zato ni podano.
Procesno dokazno breme je zgolj procesni odraz materialnega dokaznega bremena in stranki nalaga, da v postopku navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravno odločilni za uspeh. Bistvena razlika med njima je v tem, da je porazdelitev materialnega dokaznega bremena zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilno in se ne spreminja, medtem ko lahko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja prehaja od ene stranke k drugi. Procesno dokazno breme torej v nobenem primeru ne nadomešča materialnega dokaznega bremena, pač pa stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
V fazi, ko toženka določenega dejstva, tj. plačila nad 30 % vrednosti zemljišča, za katerega nosi materialno trditveno in dokazno breme, še ni niti dokazovala, procesno dokazno breme za to dejstvo ne more preiti na tožnico.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 1772. ZZad člen 74, 81. ZDen člen 41, 88. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15/2, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZad
V konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.
Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev v naravi nudijo določbe 88. člena ZDen.
Ni mogoče priposestvovanje nepremičnin po tem, ko so z uveljavitvijo ZZad, t. j. 28. 3. 1992 prešle iz družbene v državno lastnino oz. po tem, ko je bila v zemljiško knjigo vknjižena zadruga kot njihova lastnica. Vprašanje dobre vere je v resnici vprašanje pravne zmote. S sklicevanjem na pravno zmoto pa ni mogoče utemeljiti dobre vere. V takšnih primerih, bi s priposestvovanjem omogočili zaobid določb lastninske zakonodaje ter odpravo nezakonitosti zemljiškoknjižnih vpisov, do katerih je prišlo v procesu lastninjenja nepremičnin.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZADRUGE
VS0015975
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZad člen 75. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občine člen 5.
dopuščena revizija – družbena lastnina – zadruge - lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pravilna presoja sodišča, da za ugotovitev kriterija (ne)odplačne pridobitve nepremičnin na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah ni potrebno uporabiti 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - javni razpis – pogoji - statusna oblika – gospodarske družbe po ZGD-1 in podjetniki - zadruga
Pravno organizacijske oblike gospodarske družbe so v ZGD-1 določno navedene, tako da ni mogoča širitev teh zakonskih določenih oblik, tudi na zadruge. Zato revidentka kot zadruga ne izpolnjuje enega izmed pogojev javnega razpisa, ki določno in jasno kot upravičence do teh sredstev navaja gospodarske družbe, registrirane po ZGD-1, in podjetnike.
ZZad člen 74, 74/2, 79, 82. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – temeljna organizacija kooperantov – lastninjenje premoženja – prehod premoženja na Republiko Slovenijo - zadruge
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se določba drugega odstavka 74. člena ZZad uporablja za temeljne organizacije kooperantov (subjekte, ki v času uveljavitve ZZad niso organizirani v obliki, kot jo določa prvi odstavek istega člena).
ZZad člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 58/4, 62, 62/3. ZLPP člen 4.
lastninjenje zadružnega premoženja – delež v delu podjetja s seznama – vrednost kapitala dela podjetja
Delež zadružnega upravičenca na delu podjetja s seznama se lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja.
58. člen ZZad, v primeru uveljavljanja pravice zadružnih upravičencev le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na več samostojnih gospodarskih družb.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 89.ZDen člen 2, 2/1.ZZad člen 74, 74/2.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zadružno premoženje
Če je v dokončni odločbi ugotovljena tudi vrednost premoženja, ki naj bi se vrnilo, to še ne pomeni, da je pravica do denacionalizacije izražena v denarju. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZFPPod člen 2, 2/1, 3, 3/4, 23, 23/1, 23/3, 27, 27/4.ZZad člen 47.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje zadrug - izbris zadruge iz sodnega registra - izbris zadruge iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost ustanoviteljev zadruge - veljavnost ZFPPod
V 47. členu ZZad, kjer je urejeno prenehanje zadrug, ni predvideno prenehanje zadruge po skrajšanem postopku, to je z izbrisom zadruge iz sodnega registra brez likvidacije. Ker takšna možnost ni predvidena niti v nobenem drugem zakonu, določbe tretjega poglavja ZFPPod za zadruge ne veljajo.
Ni pogojev za denacionalizacijo, če nova zadruga ni izkazala subjektivitete kot naslednica prejšnje zadruge, člani bivše zadruge pa tudi niso upravičeni do vračila.
Zakon o zadrugah posebej ureja, katero premoženje se vrača in upravičence do tega vračila. V vsem drugem se za vračanje zadružnega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji.