plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije - prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj takso plačal po poteku zakonskega roka za plačilo sodne takse je vseeno (skladno s prej navedenim) nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pomeni, da se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovanje odgovornosti - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - direktna tožba zoper zavarovalnico - aktivna legitimacija tretjega - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - nastanek škode - pritrdilno ločeno mnenje
Tožeča stranka je z izvajalcem del sklenila dogovor za odpravo škode, ki jo je izvajalec povzročil pri opravljanju svoje dejavnosti. Stroški te sanacije pomenijo škodo, ki je nastala tožeči stranki. V kritnem razmerju med toženo stranko in izvajalcem del, ki je imel pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje odgovornosti, se je tožena stranka zavezala, da krije škodo, ki nastane tretjim osebam. Z vidika kritnega razmerja je tožeča stranka tretja oseba, saj iz zavarovalnega kritja ni bila izključena. Posledično je aktivno legitimirana za vložitev direktne tožbe po prvem odstavku 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zoper zavarovalnico, pri kateri je imel povzročitelj škode sklenjeno zavarovanje odgovornosti.
dopuščena revizija - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pogodba o finančnem leasingu - navadna škoda
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je podana vzročna zveza med napačno izdano lokacijsko informacijo in nastalo škodo, ob večkratni izrecni ugotovitvi sodišča, da za postopek ni pomembno, v katerem območju ležita parceli?
- Kdaj začne teči zastaranje odškodninske terjatve zaradi napačno izdane lokacijske informacije?
- Ali plačilo leasing obrokov za (ponovni) nakup nepremičnine, katero je lastnik neposredno pred tem prodal in zanjo prejel kupnino, predstavlja zmanjšanje premoženja (navadno škodo)?
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva
Vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje ne bo prekomerno posegla v pravico tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se namreč postopek ne bi bistveno skrajšal. Nesorazmerno pa bi bilo poseženo v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), saj bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
odškodninska odgovornost države - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - protipravno ravnanje upravnega organa - kvalificirana stopnja napačnosti - sprememba davčne prakse
Davčni organ je bil v odmernih postopkih NUSZ seznanjen s stališči tožeče stranke glede neveljavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiških (ZSZ-84), podprtimi s sklepom Ustavnega sodišča U-I-172/02 z dne 16. 12. 2004, s katerim je bila zavržena zahteva za presojo skladnosti prvega odstavka 59. člena ZSZ-84. Sklicevanje revidentke na dvoumnost določil Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki so razveljavila določilo prvega odstavka 59. člena ZSZ-84, in možnost več razlag teh določil, brez soočenja s konkretnimi pojasnili nasprotne stranke o razlogih za napačnost ravnanja davčnih organov, pa ne zadostuje za zaključek, da tožena stranka pri odstopu od svoje uveljavljene prakse ni ravnala s kvalificirano stopnjo napačnosti. Okoliščine, ki jih navaja revidentka, vsebinsko namreč ne pojasnijo razumnih razlogov, ki naj bi davčni organ tožene stranke kljub pojasnilom in pozivom tožeče stranke glede neveljavnosti določila prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 vodili k spremembi stališča v zvezi z odmero NUSZ za leto 2013 in naprej.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 253, 253/1, 279, 279/2, 299, 299/1.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izločitvena pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje te nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka, zlasti z vidika Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in temeljnih načel stečajnega postopka?
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Domnevne napake v vodenju postopka, na katerih svoj predlog utemeljuje predlagateljica, niso razlog za prenos pristojnosti. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izredna) pravna sredstva. Prav tako očitek, naperjen zoper posameznega sodnika, kot ga zatrjuje predlagateljica, ni okoliščina, ki bi z vidika razumnega zunanjega opazovalca lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. V primeru obstoja takih okoliščin se videz nepristranskosti sojenja zagotavlja z institutom izločitve sodnika.
dopuščena revizija - izpodbijanje sklepa skupščine - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - delitev dobička delničarjem
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v delniški družbi v večjem obsegu od zakonsko predvidenega, kar zniža bilančni dobiček pod 4 odstotke osnovnega kapitala (izplačilo katerega bi bilo sicer iztožljivo po 399. členu ZGD-1), predstavlja posebno ugodnost za večinskega delničarja v smislu izpodbojnosti skupščinskega sklepa po tretjem odstavku 395. člena ZGD-1?
dopuščena revizija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna presoja sodišča prve in druge stopnje, da je obstajalo nasprotje med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi in zato po izvedbi glavne obravnave in upoštevanju tudi navedb in dokazov tožene stranke iz prepoznega odgovora na tožbo kot neutemeljeno zavrnilo?
OZ člen 190, 190/1, 198. ZNDM-2 člen 21, 21/1, 22, 22/3, 22/4, 22/5. SPZ člen 37, 37/1.
neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - omejitev lastninske pravice - verzijski zahtevek - mejni prehod - poseg v lastninsko pravico
Kadar nepremičnine spadajo v območje mejnega prehoda, obveznosti in prepovedi iz 22. člena ZNDM-2 ni mogoče zaobiti pri presoji, ali je lastniku omogočeno mirno izvrševanje lastninske pravice in njihova prosta uporaba. Upoštevati je namreč treba, da vsebina teh obveznosti in prepovedi neposredno na podlagi zakona zavezuje tudi lastnika nepremičnin, ki so v območju mejnega prehoda, in s tem zožuje vsebino lastninske pravice, kot je izoblikovana v prvem stavku prvega odstavka 37. člena SPZ.
regresni zahtevek ZPIZ - predlog za presojo ustavnosti
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je senat drugostopenjskega sodišča ravnal zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s pravicami do kontradiktornega postopka, ker v predmetni zadevi ni razpisal glavne obravnave, ko je spoznal, da je za odločitev o višini nastale škode (izgubljenega dobička) bistveno vprašanje o količini posredovanja klicev za zaključevanje v omrežje tožene stranke preko tranzitnih operaterjev, čeprav sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem sploh ni ugotavljalo, pa so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale?
ZPP člen 357a, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 331, 331/1.
sklep o prodaji nepremičnin - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe
Sklep sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP predstavlja enega od sklepov, ki jih stečajno sodišče sprejme v pravnomočno začetem stečajnem postopku. Ta sklep je usmerjen k zasledovanju cilja unovčitve stečajne mase stečajnega dolžnika za zagotovitev čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Ta odločitev sodišča zato ne predstavlja dokončne ureditve razmerja med udeleženci stečajnega postopka. Zato ni mogoče ob smiselni uporabi določbe 357.a člena ZPP s pritožbo izpodbijati odločitve pritožbenega sodišča, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije
Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo
Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za uporabo kasatoričnih pooblastil. Pritožnica skuša polemizirati z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Konkretnih razlogov, zakaj bi sodišče druge stopnje moralo samo izvesti dokazni predlog s predložitvijo poslovne dokumentacije upoštevajoč pojasnila sodišča druge stopnje, ne navede.
Vloga predlagatelja je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov oziroma obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje vprašanja rešilo nezakonito, samo po sebi ne pomeni utemeljitve pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj. Predlagatelj v predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 102/2, 102/2-c, 267, 267/1, 267/3.
zloraba prevladujočega položaja - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - obrazložitev predloga
Iz predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da bi predlagatelj očitek zlorabe monopolnega položaja v smislu izvršitvenega ravnanja, opredeljenega v točki (c) drugega odstavka 102. člena PDEU, na katerega se sklicuje, zasnoval, upoštevaje navedena stališča Sodišča EU. V predlogu tako ni trditev o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da tožeča stranka z očitanimi ravnanji uresničuje cilj izkrivljanja konkurence. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj očitano ravnanje lahko v okoliščinah primera povzroči izkrivljanje konkurence. Predlagatelj se s tem v zvezi tudi ni skliceval na morebitne trditve, ki bi jih podal v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje in so ostale v dosedanjem postopku neizčrpane. Ko je tako, Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ne more odgovoriti na vprašanje, ali so vprašanja s področja prava EU, predlagana v okviru predloga za dopustitev revizije, upoštevna za odločitev v okoliščinah primera.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
predlog za predhodno odločanje SEU - obrazložitev predloga - trditveno breme
Sprožitev vprašanja glede prava Unije in zagotovitev zadostnih informacij pristojnemu nacionalnemu sodišču, da v zvezi z razlago pravil Unije, ki jih mora upoštevati nacionalno sodišče, obstaja razumen dvom, je primarno naloga strank. Od pritožnika se pričakuje, da bo dokazal, da lahko razumno obveščeno sodišče, ki odloča z običajno skrbnostjo, zadevno določbo prava Unije razlaga na več načinov. Od sodišč ni mogoče pričakovati, da bodo začela postopek pri Sodišču EU na podlagi nejasnih, nedoločnih ali neutemeljenih vprašanj.
URS člen 33. ZGD-1 člen 395, 395/7, 395/7-1, 401/1, 401/1-1, 401/1-2. ZFPPIPP člen 199, 199/1, 199/1-3, 199d, 199d/4. ZRev-2 člen 4. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost letnega poročila - izpodbijanje sklepa skupščine - izpodbojna tožba - poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala - razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala - pravni interes - nekdanji delničar
V obeh revizijah zatrjevano ključno dejstvo, zaradi katerega naj bi bilo letno poročilo nično, to je bistvena podcenitev vrednosti nepremičnega premoženja toženke, ni razlog, ki je pomemben za upnike (in tudi ne dosega javnega interesa), temveč je pomemben ožje, le za delničarje. Zato ni upošteven razlog za ničnost letnega poročila toženke iz prve alineje prvega odstavka 401. člena ZGD-1.
Ko je predmet revizijskega vprašanja zakonsko pravilo blanketne narave, kar druga alineja prvega odstavka 401. člena ZGD-1 je, mora revident konkretno zatrjevati, katero pravno pravilo, na katerega blanketna norma napotuje, je bilo kršeno in zakaj ter kako to vpliva na zakonitost letnega poročila.
Izpolnitev pogojev za izpodbijanje sklepov skupščine ob vložitvi tožbe ne pomeni, da je s tem izpolnjen pravni interes za tožbo, ne glede na okoliščine, do katerih lahko pride med pravdo in ki so upoštevne za položaj delničarja kot imetnika tistih pravic, ki so mu ob vložitvi tožbe dajale upravičenje za vložitev izpodbojne tožbe; kadar so te delnice razveljavljene v drugem sodnem postopku, konkretno v postopku prisilne poravnave, v katerem je bilo izvedeno zmanjšanje osnovnega kapitala na 0 (nič), z razveljavitvijo pa so prenehala tudi materialnopravna upravičenja iz delnic, bi morale tožnice - nekdanje delničarke izkazati pravni interes za nadaljevanje izpodbojne tožbe. Tožnice pravnega interesa za odločanje o izpodbojni tožbi niso izkazale.