CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4003094
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), za katere je določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - izključna krajevna pristojnost
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Okoliščina, da naj bi sodišče prve stopnje presojalo očitek zlorabe stečajnega postopka, ki teče pred istim sodiščem, tako ne predstavlja okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
- ali se v primeru iz drugega odstavka 168. člena ZASP, ko se odškodnina za kršitev pravic na podatkovni bazi odmerja v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, upošteva nastala škoda na celotni podatkovni bazi ali le v tistem delu, iz katerega so bili neupravičeno odvzeti in ponovno uporabljeni podatki;
- ali je treba pri odmeri odškodnine za kršitev pravic na podatkovni bazi po drugem odstavku 168. člena ZASP upoštevati, da po kršitvi isti del vsebine podatkovne baze uporablja tako izključni imetnik pravic in uporabnik vsebine podatkovne baze kot tudi kršitelj/-i, in odškodnino ustrezno znižati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot nasprotna udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
dopuščena revizija - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - stečaj tožene stranke - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ko je kljub začetemu stečajnemu postopku nad toženo stranko vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki njegovega izreka (dajatveni del).
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - prekluzivni rok
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali za (kondikcijski) zahtevek na vračilo kupnine po odstopu od prodajne pogodbe zaradi stvarne napake na kupljenem blagu velja prekluzivni rok po prvem odstavku 480. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom nepristranskosti sodnikov.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka upravičeno nasprotovala tožbenemu zahtevku za plačilo 11. začasne situacije s tem, da je zatrjevala, da so dela po tej situaciji že plačana, saj je tožena stranka preplačala opravljena dela, ki so bila zaračunana in plačana s predhodno izstavljenimi začasnimi situacijami.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zadržanje zastaranja po 32. členu Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga zoper prevoznika (zavarovanca tožene stranke) učinkuje tudi zoper odgovornostno zavarovalnico.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, kjer pogodba drugih elementov za kompenzacijo (to je določenih predmetov in cen) ne vsebuje, dopustno postaviti denarni tožbeni zahtevek.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo mariborsko višje sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
prodaja električne energije - odstop od pogodbe - nakup dogovorjene količine električne energije - kraj izpolnitve pogodbene obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - povrnitev škode - razlaga pogodbe
V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
OZ člen 10, 243. ZICPES člen 73, 74, 76. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - carinski postopek - škoda zaradi začasno zadržanega blaga - dolžnost zmanjševanja škode - položitev varščine - prepoved povzročanja škode - predčasna prepustitev blaga - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Določba četrtega odstavka 243. člena OZ, ki predstavlja eno od načel odškodninskega prava, oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine. Vendar pa to ne pomeni, da povzročitelj škode nima v zvezi z že nastalo ali s še vedno nastajajočo škodo nobenih obveznosti. K njenemu zmanjševanju ali k preprečevanju nadaljnje škode ga zavezuje že splošna prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) in prav na tej podlagi (ne na podlagi 243. člena OZ) je povzročitelj škode primarno zavezan ravno k odpravi vzroka za nastajanje škode, v kolikor je to (še) v njegovi moči.
Od oškodovanca se nikoli ne zahtevajo nesorazmerni napori in dodatni stroški. Zlasti pomembna pa je tudi okoliščina, ali je še vedno v moči povzročitelja škode, da sam odpravi vzrok za nastanek škode. To sicer ne pomeni, da bo v primeru, ko bo odprava škodnega vzroka (tudi) v sferi povzročitelja škode, oškodovanec vedno brez nadaljnjega oproščen svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode. Ni namreč mogoče izključiti situacije, ko bi taka dolžnost za oškodovanca predstavljala neprimerno manjše breme kot za povzročitelja škode.
Toženka je imela na voljo ukrep, ki je po oceni revizijskega sodišča bistveno enostavnejši in zagotovo manj obremenjujoč od položitve varščine: zahtevo carinskemu organu, naj tožnici izroči sporno blago še pred koncem pravde v zvezi s kršitvijo patenta.
ZFPPIPP člen 261, 264, 271, 275, 277, 277/1, 278. ZGD-1 člen 498, 499. ZPP člen 108, 108/1, 182.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestitev vrnjenega posojila družbeniku - določnost tožbenega zahtevka - poprava vloge - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - cesija - sočasnost zavezovalnega in razpolagalnega dela posla pri cesiji - domneva insolventnosti - obstoj več domnev insolventnosti - vedenje družbenika in poslovodje o insolventnosti družbe - dokazovanje - zaslišanje strokovnih pomočnikov stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.
Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.