določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - izključna krajevna pristojnost
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Okoliščina, da naj bi sodišče prve stopnje presojalo očitek zlorabe stečajnega postopka, ki teče pred istim sodiščem, tako ne predstavlja okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot nasprotna udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka upravičeno nasprotovala tožbenemu zahtevku za plačilo 11. začasne situacije s tem, da je zatrjevala, da so dela po tej situaciji že plačana, saj je tožena stranka preplačala opravljena dela, ki so bila zaračunana in plačana s predhodno izstavljenimi začasnimi situacijami.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, kjer pogodba drugih elementov za kompenzacijo (to je določenih predmetov in cen) ne vsebuje, dopustno postaviti denarni tožbeni zahtevek.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom nepristranskosti sodnikov.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zadržanje zastaranja po 32. členu Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga zoper prevoznika (zavarovanca tožene stranke) učinkuje tudi zoper odgovornostno zavarovalnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo mariborsko višje sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - prekluzivni rok
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali za (kondikcijski) zahtevek na vračilo kupnine po odstopu od prodajne pogodbe zaradi stvarne napake na kupljenem blagu velja prekluzivni rok po prvem odstavku 480. člena OZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003087
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/1.
arbitraža - začasna odredba Stalne trgovinske arbitraže - izvršitev začasne odredbe - izvršitev arbitražne odločbe - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi blokade računa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - stranska intervencija
Ključna za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je bila ugotovitev neobstoja vzročne zveze, ki sta jo sodišči nižjih stopenj sprejeli ob presoji premoženjskega in finančnega stanja tožeče stranke pred izdajo in izvršitvijo sporne začasne odredbe. Sodišči nižjih stopenj sta pravilno sklepali, da v situaciji, ko stranka zaradi svojega siceršnjega slabega poslovanja ne bi dosegla zatrjevanega dobička, odgovornosti za izgubo slednjega ni mogoče naprtiti drugi stranki, saj med zatrjevano škodo (izgubo dobička) in očitanim protipravnim ravnanjem te stranke ne obstaja vzročna zveza.
Revizijski razlogi zoper odločitev o stranski intervenciji pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.
tožba za izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - uporaba bilančnega dobička - dokazno breme - nasprotni dokaz - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da določba prvega odstavka 47. člena ZIL-1 ni samostojna (samozadostna) pravna podlaga za presojo, ali je član imetnika kolektivne znamke kršil znamko, pač pa se njegovo ravnanje presoja na podlagi določb pravilnika imetnika kolektivne znamke. Ta je v tej zadevi zato podlaga za presojo, ali je toženec z očitanim ravnanjem kršil kolektivno znamko „Kraški pršut“.
odpoved trajnega pogodbenega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - enostranska odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - izpolnjevanje pogodbe v odpovednem roku - izpolnitvena obveznost
Ker tožeča stranka po prejemu izjave o odpovedi pogodbe (ki vsebuje opredelitev odpovednega roka) ni ravnala v smeri opredelitve izpolnitvenih obveznosti tožene stranke, nerealizacija pogodbe v času odpovednega roka izvira iz njene sfere. S tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ta odločilni element za nerealizacijo pogodbe v času odpovednega roka, sta pravilno sklepali na neizkazano kršitev pogodbe s strani tožene stranke.
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 62, 118.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začasna situacija - pravna narava začasne situacije - podjemna pogodba - plačilo izvedenih del - akontacija
Dogovor o plačevanju na podlagi začasnih situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del. Res je, da se posamezne postavke (količine, vrste in cene del) dokončno preverijo šele ob končnem obračunu, to pa še ne pomeni, da je naročnik s plačili na podlagi izstavljenih in potrjenih začasnih situacij podjemniku plačal nedoločljiv del pogodbene cene. Nobenega dvoma ni, da se po začasnih situacijah plačujejo izključno in samo tista dela, ki so zajeta v posamezni situaciji, ne pa katerakoli druga dela, ki se jih je podjemnik zavezal opraviti po podjemni pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003091
OZ člen 5, 7, 10, 164, 631.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d.d.), pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobri tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
OZ člen 10, 243. ZICPES člen 73, 74, 76. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - carinski postopek - škoda zaradi začasno zadržanega blaga - dolžnost zmanjševanja škode - položitev varščine - prepoved povzročanja škode - predčasna prepustitev blaga - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Določba četrtega odstavka 243. člena OZ, ki predstavlja eno od načel odškodninskega prava, oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine. Vendar pa to ne pomeni, da povzročitelj škode nima v zvezi z že nastalo ali s še vedno nastajajočo škodo nobenih obveznosti. K njenemu zmanjševanju ali k preprečevanju nadaljnje škode ga zavezuje že splošna prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) in prav na tej podlagi (ne na podlagi 243. člena OZ) je povzročitelj škode primarno zavezan ravno k odpravi vzroka za nastajanje škode, v kolikor je to (še) v njegovi moči.
Od oškodovanca se nikoli ne zahtevajo nesorazmerni napori in dodatni stroški. Zlasti pomembna pa je tudi okoliščina, ali je še vedno v moči povzročitelja škode, da sam odpravi vzrok za nastanek škode. To sicer ne pomeni, da bo v primeru, ko bo odprava škodnega vzroka (tudi) v sferi povzročitelja škode, oškodovanec vedno brez nadaljnjega oproščen svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode. Ni namreč mogoče izključiti situacije, ko bi taka dolžnost za oškodovanca predstavljala neprimerno manjše breme kot za povzročitelja škode.
Toženka je imela na voljo ukrep, ki je po oceni revizijskega sodišča bistveno enostavnejši in zagotovo manj obremenjujoč od položitve varščine: zahtevo carinskemu organu, naj tožnici izroči sporno blago še pred koncem pravde v zvezi s kršitvijo patenta.