OZ člen 105, 111, 468, 468/1-3, 470, 470/1, 471, 477.
prodajna pogodba - odgovornost za napake - jamčevalni zahtevek - poziv za odpravo napak - rok za odpravo napak - dodaten rok - primeren rok - nedoločen rok - odstop od pogodbe - dopuščena revizija
Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.
sklenitev pogodbe - poroštvo - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastila ministra - oblastno ravnanje - sklep Vlade - odgovornost države - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - protipravnost
Tožnica ni mogla že samo zato, ker je bil njen sogovornik po funkciji minister, šteti, da ima ta pooblastilo Vlade RS za sklenitev pogodbe. Šteje se, da so objavljeni predpisi vsem (tudi tožnici) poznani; iz teh predpisov pa je izhajalo, da je minister za sklenitev pogodbe potreboval posebno pooblastilo. Prvo toženko bi lahko zavezal le, če bi tožnico prepričal, da prav tako pooblastilo ima, čeprav ga v resnici ne bi imel.
V skladu s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Gre torej za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil. Po presoji revizijskega sodišča pa vladni sklep z dne 17. 9. 2008 po vsebini ni predstavljal dejanja izvajanja oblasti napram tretjim osebam. Država je z njim namreč zgolj uredila lastna premoženjska razmerja; ravnala je torej iure gestionis.
Odškodninske odgovornosti druge toženke napram tožnici ni mogoče izvajati iz pogodbene podlage, saj s tožnico ni bila v nikakršnem pogodbenem razmerju, niti iz 26. člena Ustave RS, saj druga toženka ni državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je preuranjen izpodbojni zahtevek v delu, ki vsebuje izbrisno tožbo, če vknjižba lastninske pravice (kljub že vloženemu predlogu) v korist toženke še ni bila opravljena.
OZ člen 126, 631. ZJN-2 člen 4. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 4, 5.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - plačilo podizvajalcu - pogodba v korist tretjega - bančna garancija
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da izvajalskih pogodb (niti izdanih garancij) ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega (126. člena OZ). Neposredna plačila podizvajalcem po določbi 631. člena OZ predstavljajo izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom tako vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek in obenem dokaže, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev (izrecno ali domnevano po 5. členu Uredbe), da je terjatev podizvajalca do glavnega naročnika dospela ter da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika.
Prilaganje situacij podizvajalca je zgolj informativne narave ter ima posledice le v razmerju med naročnikom in glavnim izvajalcem. Poplačilo glavnega izvajalca v takšnem primeru (op. ko glavni izvajalec svojim situacijam ni priložil situacij podizvajalca) pa ne ustvarja niti podlage za odškodninsko odgovornost naročnika (če podizvajalec ni bil poplačan od glavnega izvajalca), saj je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema v pogodbenem pravu, izjeme pa je treba tolmačiti restriktivno.
Nezadostnost sredstev zavarovanje (tudi za, v bančni garanciji sicer predvideno, poplačilo podizvajalcev) pa ne more iti v škodo toženi stranki v smislu njene odškodninske odgovornosti.
Z izdajo plačilnega naloga je tožena stranka vzpostavila denarno terjatev do revidenta v višini izrečene globe. Gre za oblastni akt tožene stranke, katerega materialni in procesni pogoji so predpisani z zakonom. Po svoji naravi pa ta obveznost pomeni sankcijo, ki jo prekrškovni organ lahko izreče storilcu prekrška. Podlaga takšne obveznosti oziroma zmanjšanja premoženja storilca je zato nujno pogojena z veljavnostjo odločbe, s katero je odločeno o storitvi prekrška (46. člen ZP-1). S pravnomočnostjo sodbe na podlagi zahteve za sodno varstvo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012, s katero je bila spremenjena odločba o prekršku tako, da je bil postopek ustavljen, ker dejanje ni prekršek, je bila vzpostavljena neizpodbojna domneva nedolžnosti storilca. Posledično takšna oseba ne sme trpeti izrečene in izvršene sankcije. To terja brezpogojno vračilo plačane globe, saj bi v nasprotnem primeru posamezniki morali trpeti sankcije brez obsodbe.
OZ člen 35, 86, 86/1, 97. ZPP člen 349, 351. ZLNDL. ZPN člen 7. ZUN člen 46, 46/3.
prodajna pogodba - nepremičnina - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem
Za določitev obsega pravice uporabe (funkcionalnega zemljišča) za objekte, ki se gradijo, je ob pravni podlagi, s katero se prenese pravica uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo, treba upoštevati (še) prostorske izvedbene akte.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 7, 7/1, 7/2. SZ-1 člen 2, 2/3, 2/5.
dopuščena revizija - zastaranje - enoletni zastaralni rok- zastaranje terjatve upravnika - stanovanjsko-poslovna stavba poslovni prostor
Določba 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatve upravnika stanovanjske poslovne stavbe, ki jih ima zoper lastnika stanovanja, ne pa tudi za terjatve, ki jih ima zoper lastnika poslovnega prostora.
zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - začetek teka zastaralnega roka - pripoznava dolga
Subjektivni zastaralni rok ne začne teči, dokler škodno ravnanje traja in škoda kontinuirano nastaja.
Dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, ali pa to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003110
OZ člen 87, 87/1, 91, 193, 460, 460/3.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - funkcionalno zemljišče - ničnost - vračilo kupnine - kondikcija - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - odškodnina - pravnomočnost - vezanost na pravnomočno sodbo - dejstva - prekluzija glede dejstev
Pravnomočnost pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe.Sodišče o tem vprašanju ne more ponovno odločati, saj tisto, o čemer je bilo odločeno, šteje za resnico. Stranke zato zadane prekluzija glede vseh dejstev, ki so do takrat že obstajala. Teh dejstev, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek, stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da toženi stranki ni bilo mogoče očitati nepoštenosti pri sklepanju nične prodajne pogodbe odločilo, da tožeči stranki zamudne obresti pripadajo (šele) od vložitve zahtevka (in ne že od plačila kupnine), s čimer je dejansko odločilo v prid toženi stranki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - država kot stranka v postopku - pristojno sodišče kot regresni upravičenec - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med Okrožnim sodiščem v Novi Gorici in toženo stranko, spada med druge tehtne razloge (zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča), ki utemeljujejo prenos pristojnosti.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina - višina odpravnine - sodni preizkus odpravnine - ocena vrednosti podjetja - premoženjsko in profitno stanje družbe - metoda diskontiranih denarnih tokov - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti - izvedensko mnenje - računska napaka v izvedenskem mnenju - pripombe na izvedensko mnenje
Premoženjsko in profitno stanje konkretne družbe je zato zagotovo izhodišče pri določanju primerne denarne odpravnine. Revidentka ima prav, da pri oceni ni mogoče zanemariti rezultatov preteklega poslovanja družbe. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da boljše poslovanje konkretne družbe v primerjavi z njenim makroekonomskim okoljem njenih delničarjev ne upravičuje do koristi od takega poslovanja ter da ni relevantno, kakšna kupnina bi bila dosežena s prodajo delnice te družbe na trgu. Prav v ceni, ki bi bila dosežena na trgu, se zagotovo odrazijo tudi rezultati preteklega poslovanja družbe. Treba pa je upoštevati tudi to, da so neposredne koristi od dobrega preteklega poslovanja družbe delničarji v preteklih letih že imeli (na primer v obliki izplačanih dividend), medtem ko predstavlja denarna odpravnina odmeno za bodoče koristi, ki jih zaradi odvzema delnic ne bodo deležni. Zato sta bistveni tako ocena trenutnega stanja družbe (ki je zlasti odraz njenega preteklega poslovanja) kot tudi napoved njenega bodočega poslovanja. Značilnost metode diskontiranih denarnih tokov, ki je bila za oceno vrednosti podjetja uporabljena v konkretnem primeru, je ravno v tem, da se oceni bodoče donose in se jih diskontira na sedanjo vrednost. Ta metoda terja projekcijo prihodnjih denarnih tokov, prihodnosti pa ni mogoče z gotovostjo napovedati. Izvedenec zato oceno poda upoštevaje pravila stroke ter na podlagi svojega znanja in izkušenj, vendar je ta ocena lahko do določene mere subjektivna.
Pri preizkusu primernosti denarne odpravnine gre za izrazito strokovna vprašanja, ki so le v omejenem obsegu pravna, večinoma pa ekonomska, finančna in računovodska. Na slednja odgovarja mnenje poravnalnega odbora (v konkretnem primeru temelječe na poprej pridobljeni oceni vrednosti podjetja), ki je resda predmet dokazne ocene sodišča, vendar v okviru te ocene sodišče preverja, ali je mnenje popolno, logično in transparentno. Ni pa mogoče od sodišča pričakovati, da bo ponovno preverjalo prav vse izračune poravnalnega odbora in/ali izvedenca ter v njih iskalo morebitne (četudi osnovne) računske napake.
Udeleženci sicer nimajo dolžnosti, da pravico do izjave tudi dejansko izkoristijo, kar pa ne pomeni, da jim procesna neaktivnost ne more iti v škodo. Namen vročanja procesnega gradiva v izjavo je namreč v tem, da se takoj razčistijo morebitne nejasnosti ter nepravilnosti, sodišče prve stopnje pa se seznani s pomisleki in očitki udeležencev ter jih lahko upošteva pri svoji presoji. Revidentka je na morebitne napake imela sodišče prve stopnje možnost pravočasno opozoriti, pa tega ni storila.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - navadno sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
V obravnavani zadevi na aktivni strani nastopata dve tožnici, ki sta navadni materialni sospornici. Pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani imamo toliko pravnih razmerij, kot je subjektov na upniški strani. Drugi toženki je bilo naloženo plačilo 116.118,57 EUR prvi tožnici in plačilo 104.605,65 EUR drugi tožnici. V sodni praksi je zavzeto stališče, da seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Nobeden od njiju pa ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - pogodbena cena - sprememba cene
S pogodbeno dogovorjeno klavzulo „ključ v roke“ se izvajalec zavezuje, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta (prvi odstavek 659. člena OZ). Na izvajalca je prevaljeno tveganje, da bo moral nositi breme vseh nepredvidenih in presežnih del, razen vpliva manjkajočih del. Stroški nepredvidenih in manjkajočih del so namreč vključeni v pogodbeno dogovorjeno ceno (drugi odstavek 659. člena OZ). Izvajalec lahko zahteva zvišanje pogodbeno dogovorjene cene le v posledici zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena in še to le pod pogoji, ki jih določa 655. člen OZ. Tožeča stranka na teh predpostavkah zvišanja cene ni utemeljevala.
Splošni pogodbeni pogoji, za uporabo katerih se dogovorita pogodbeni stranki, niso predpis, temveč tvorijo del pogodbenega materialnega prava med strankama. Tega sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, ampak morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. V konkretnem primeru, ko se je toženka sklicevala na splošne pogoje iz leta 1987, ki jih je pripravila tuja strokovna organizacija (FIDIC), tudi ni mogoče trditi, da gre za v našem pravnem okolju tako razširjene in splošno znane pogodbene pogoje, da bi jih bilo mogoče upoštevati po uradni dolžnosti. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je zato dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP.
OZ člen 35, 86, 86/1, 92. ZPP člen 349, 351. ZPN člen 7. ZUN člen 46, 46/3.
prodajna pogodba - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče
Skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o prometu z nepremičninami (v nadaljevanju ZPN) se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, t. j. na funkcionalnem zemljišču, in to ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče kot tako izrecno določeno ali odmerjeno. Prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti ne z določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča v smislu 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ampak je šlo za prenos ex lege.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - prisotnost družbenika na skupščini
Določba 397. člena ZGD-1 izrecno razlikuje med situacijo, ko je delničar navzoč na skupščini, in situacijo, ko na njej ni navzoč. Zakon torej fizični prisotnosti na skupščini pripisuje določen pomen. Namen napovedi izpodbijanja kot take je v tem, da ima skupščina možnost, da prepreči izpodbijanje svojega sklepa s tem, da ga spremeni ali nadomesti z drugim sklepom oziroma da ga vnovič obravnava in razveljavi. Skupščina je prostor za neposredno izmenjavo, soočenje in obravnavanje različnih stališč, pojasnil in argumentov v zvezi s predlogi sklepov oziroma sprejetimi sklepi. Namen napovedi izpodbijanja je torej najbolj varovan takrat, ko je izpodbijanje napovedano na sami skupščini.
Ni videti prepričljivih razlogov, zakaj bi v tem pogledu za družbo z omejeno odgovornostjo veljala manj stroga ureditev kot za delniško družbo. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se posledično glasi, da se mora pravilno vabljeni družbenih udeležiti same skupščine in na njej napovedati izpodbijanje, da bi bil upravičen do izpodbijanja sklepa skupščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4003094
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), za katere je določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
dopuščena revizija - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - stečaj tožene stranke - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ko je kljub začetemu stečajnemu postopku nad toženo stranko vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki njegovega izreka (dajatveni del).
- ali se v primeru iz drugega odstavka 168. člena ZASP, ko se odškodnina za kršitev pravic na podatkovni bazi odmerja v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, upošteva nastala škoda na celotni podatkovni bazi ali le v tistem delu, iz katerega so bili neupravičeno odvzeti in ponovno uporabljeni podatki;
- ali je treba pri odmeri odškodnine za kršitev pravic na podatkovni bazi po drugem odstavku 168. člena ZASP upoštevati, da po kršitvi isti del vsebine podatkovne baze uporablja tako izključni imetnik pravic in uporabnik vsebine podatkovne baze kot tudi kršitelj/-i, in odškodnino ustrezno znižati.