spor o pristojnosti - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - reševanje sodnih zaostankov - obseg prenosa
Sklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da jo je omejil s časom (oktober in november 2016) in številom prenešenih zadev (dvajset). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določi po določbi 104. člena ZS.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - spor, ki nastane med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom - predhodni preizkus tožbe
Faza predhodnega preizkusa tožbe se namreč konča, ko sodišče tožbo uspešno vroči toženi stranki. Okrožno sodišče v Kopru pa je 4. 2. 2017 dopolnitev tožbe vročilo toženki, 14. 2. 2017 prejelo toženkin odgovor na tožbo in šele nato (istega dne) izdalo sklep o krajevni nepristojnosti. Ker je to storilo po dejanjih, ki ne sodijo več v okvir predhodnega preizkusa tožbe, je tako postopanje prepozno.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - gradbena pogodba - razlaga zakona - jezikovna razlaga - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - pripoznava terjatve - neupravičena pridobitev - kondikcija
Pod pripoznavo terjatve v smislu 631. člena OZ treba razumeti le, da mora glavni izvajalec pripoznati terjatev podizvajalca in torej ne, da mora tudi naročnik pripoznati terjatev glavnega izvajalca.
Kadar v razmerju med podizvajalcem in naročnikom niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila 631. člena OZ, neposrednega plačila od naročnika ni mogoče (subsidiarno) zahtevati z uporabo določila 190. člena OZ.
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZPP člen 214, 214/2. ZJN-2 člen 29. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
pristop k dolgu - cesija - prevzem dolga - investitor - podizvajalec - dogovor o plačilu - plačilo blaga - pogoj
Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika, pristop k dolgu pa pomeni utrditev obveznosti za upnika, saj sta v zavezi nasproti upniku sedaj dva dolžnika. Osnovna zaveza pristopnika je v izpolnitvi obveznosti (glavnega) dolžnika. Pristop k dolgu mora zato vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje.
Namen dogovora o neposrednem plačilu podizvajalcu/dobavitelju je sicer v njegovem varstvu v primeru neplačevitosti izvajalca, vendar je takšno varstvo z vidika investitorja ekonomsko smiselno le, če z njim istočasno poravna terjatev, ki jo ima do njega izvajalec. V nasprotnem primeru bi (lahko) dolgoval dvakrat.
ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 360, 360/1, 370, 370/3, 371, 371/1, 372.. OZ člen 311, 432, 631. ZJN-1 člen 4. - člen 1.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - pobot terjatve naročnika s terjatvijo izvajalca - javna naročila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
Podizvajalec ima pravico do neposrednega plačila le, če postavi konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ. Revizijsko stališče tožeče stranke, da naj bi bilo jasno, da kakršna koli korespondenca med tožečo stranko (podizvajalko) in toženo stranko (občino kot naročnico) pomeni uveljavljanje neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ, je zmotno.
Možnost pobota ni omejena zgolj na terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodbo.
distribucijska pogodba - prodajna pogodba - agencijska pogodba - prenehanje pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - izročitev bančne garancije
Dejstvo, da se distribucijska pogodba močno približuje prodajni pogodbi, še ne pomeni, da je treba v zvezi z njenim prenehanjem uporabiti določbe o prodajni pogodbi oziroma splošne določbe OZ o prenehanju pogodb. Ravno v zvezi s tem vprašanjem tudi pravna teorija zavzema stališče, da zaradi elementa trajnosti distribucijskega razmerja praviloma pride v poštev (smiselna) uporaba določb o prenehanju agencijske pogodbe in posledicah tega prenehanja.
Že sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da sta pogodbeni stranki v letih 2009 in 2010 poslovali v okolju zaostrene ekonomske situacije, recesije in upada prodaje na področju motornih vozil ter da je visok dolg tožnice do toženke povzročil povečano poslovno tveganje na obeh straneh, poplačan pa je bil med drugim z vračanjem motornih vozil in unovčitvijo prve bančne garancije. V takih okoliščinah nepredložitev nove bančne garancije tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja dovolj resen vzrok za toženkin odstop od Pogodbe brez odpovednega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4003115
OZ člen 28, 33, 33/5. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 228.
javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škode
Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2.
predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - prenehanje terjatve do stečajnega dolžnika - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.
Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. Revizijsko sodišče pa nima pooblastil, da bi v revizijskem postopku spreminjalo dejansko podlago izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski subjekt - gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 308, 308/2, 308/2-2. ZPP člen 181, 181/2.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prednostno poplačilo terjatve - prerekana ločitvena pravica - zastavna pravica - zastavna pravica na blagovni znamki - tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravni interes za tožbo - obstoj posebne razdelitvene mase
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Materialna predpostavka ločitvene pravice je torej obstoj premoženja, na katerem lahko imetnik te pravice uveljavlja prednostno poplačilo. Ta predpostavka se lahko kaže v obliki zavarovanega premoženja ali v obliki posebne razdelitvene mase, ki se je oblikovala s prodajo tega premoženja. Ta predpostavka mora biti podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003122
ZGD člen 439. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje - odškodninski zahtevek družbe proti poslovodjem - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v okoliščinah konkretnega primera za uveljavljanje zahtevka zoper toženca kot materialnopravni pogoj za vložitev tožbe potrebna odločitev skupščine družbenikov tožnice.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Posredni zastopnik pri sklenitvi posla nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega. Značilnost takega zastopanja je, da zastopnikove izjave ne učinkujejo neposredno na zastopanega, zato mora posredni zastopnik nanj prenesti (mu odstopiti) vse pravice iz poslov, ki jih je sklenil za njegov račun.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003123
Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3-3. ZPP člen 367a, 367a/1.
avtorska pravica - izdajatelj televizijskega programa - nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se 3. točka 3. člena Tarife Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov, ki določa višino minimalnega nadomestila, uporablja tudi za izdajatelje televizijskega programa.
spor o pristojnosti - sklep o prenosu pristojnosti - odločanje sodišča druge stopnje v ponovljenem postopku
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.