Kasnejše prenehanje zavarovalne pogodbe zaradi poteka dobe, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje, oziroma neplačila premije po petem odstavku 937. členu OZ (v roku enega leta po zapadlosti neplačane premije) na morebitno obveznost zavarovalnice v primeru do takrat nastalega škodnega dogodka ne vpliva.
Ureditev po tretjem odstavku 937. člena OZ se ne nanaša le na primer, ko zavarovalec ni plačal celotnega zneska premije. Enako kot četrti odstavek 937. člena OZ velja določba tretjega odstavka tudi za primere, ko ni plačan kateri od zapadlih obrokov premij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007166
ZPP člen 150, 252, 252/2, 285, 286, 286a, 286b, 370, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4, 490. OZ člen 82.
prekluzija trditev in dokazov - materialno procesno vodstvo - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - gradbena pogodba - plačilo dodatnih del - dovoljenost revizije zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Revidenta s sklicevanjem na nevročitev dokaznih listin tožene stranke zatrjujeta okoliščine, ki naj bi pomenile bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi glede na določbo prvega odstavka 286. b člena ZPP tožeča stranka morebitno pomanjkljivost pri vročanju morala uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Sodišče druge stopnje je pri tem zavzelo stališče, da bi tožeča stranka na pomanjkljivost pri vročanju morala opozoriti najkasneje na naroku za glavno obravnavo 11. 6. 2009. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da bi takšno opozorilo na pomanjkljivost v vročanju moralo biti konkretizirano z določno opredelitvijo, katere od dokaznih listin tožene stranke ji niso bile vročene, s čimer bi lahko utemeljila, da ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Da tožeča stranka zatrjevane postopkovne kršitve ni pravočasno grajala, izhaja tudi iz spisovnih podatkov, saj se je na nepravilnost v vročanju sklicevala šele v zaprosilu za vročitev listin z dne 27. 5. 2011.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški postopka - izvršilni stroški - obrazložitev odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom. Ker se vloga stranke, ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko tudi ta spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o pravdnih stroških nasprotne stranke. Ker za tretje osebe odločitev o pravdnih stroških nima posebnega pomena, zadostuje, če so razlogi za stroškovno odločitev (s pomočjo stroškovnika) znani le strankama postopka.
Če se sodišče ne strinja s predloženim stroškovnikom, mora v obrazložitvi odločitve o stroških pojasniti, kateri del stroškovnika ni sprejelo in zakaj je tako ravnalo.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008001
OZ člen 10, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
zavarovanje obveznosti - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - bančna garancija - stečaj glavnega izvajalca - javna naročila - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - vzročna zveza - obstoj protipravnosti - načelo prepovedi povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode
Zaveza tožene stranke ni bila le v tem, da tožena stranka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa je posedovanje bančne garancije toženi stranki nalagalo, da se po njej tudi ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožeče stranke.
Tožena stranka (izven pogojev po 631. členu OZ) resda ni bila zavezana k plačilu del tožeče stranke, je pa bila ob ugotovljenih okoliščinah konkretne zadeve v izogib nastali škodi tožeče stranke dolžna aktivirati zavarovanje, kot ga je prav v namen zaščite položaja podizvajalcev zahtevala in posledično vzpostavila.
Pri odškodninski odgovornosti zaradi opustitve preprečitve škode ni nujno, da predpisi tako dolžnost ravnanja izrecno določajo, zadošča že, da je bilo škodo možno predvideti. V takšnem primeru je treba torej presoditi, ali je bilo v času ravnanja (dejanja ali opustitve) njegovo negativno posledico mogoče objektivno predvideti.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odložni pogoj
Tožena stranka je pri sklenitvi Pogodbe soglašala le s prevzemom tistih terjatev, ki jih dolžnica A., d. d., ne more izpodbijati (ki torej niso sporne), in še to pod pogojem, da bo tožena stranka te terjatve lahko pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. (Odložni) pogoj za veljavnost pravnega posla se tako ni uresničil, kar posledično pomeni, da terjatev B., d. o. o., ni bila prenesena v premoženjsko sfero tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00007163
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - nadomestilo za invalidnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - posredni oškodovanec - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
shranjevalna pogodba - hramba - pravica do povračila stroškov - plačilo za trud - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - vrnitev stvari - kondikcija - postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije
Iz dogovora, da je tožena stranka prašiče prevzela v oskrbo in se zavezala zanje ustrezno skrbeti, ni mogoče sklepati na obveznost tožene stranke, da mora živali nemudoma prodati, kar bi izključevalo utemeljenost uveljavljanja povrnitve oskrbovalnih stroškov. Dolžnost (oziroma upravičenje) tožene stranke, da izvede prodajo živali (na katero se sklicuje revident), zgolj kaže tudi na elemente mandatnega razmerja med pravdnima strankama, ki pa so vplivali zgolj na prenehanje izvajanja hrambe živali. Zato ti elementi mandatne pogodbe ne izključujejo upravičenja do povrnitve oskrbovalnih stroškov v času izvajanja hrambe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00010760
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - posredni oškodovanec - dopuščena revizija - škoda
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
Ni pravno pomembno, ali gre za gospodarsko pogodbo pri poroštveni pogodbi, pač pa bi bilo lahko pravno pomembno, ali gre morebiti za gospodarsko pogodbo pri pogodbi, za katero je toženka dala poroštvo.
Obveznost solidarnega poroka zastara v enakem roku kot obveznost glavnega dolžnika.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00007169
OZ člen 5, 7, 10, 126, 164, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. - člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodb ali bančne garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel in namen določb Pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi varstvo in neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile namreč posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene (tudi v javnem interesu) z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000), ki bi bile v primeru drugačnega materialnopravnega stališča izvotljene ter zgolj gola črka na papirju. Ratio ureditve položaja podizvajalcev v sistemu javnega naročanja je namreč tako v varovanju njihovega položaja kot (tudi) v javnem interesu. Ne velja, da odškodninska obveznost zapade šele, ko je znan obseg škode, kar naj bi bilo v primeru stečajnih postopkov šele z zaključkom postopka, saj naj bi (navadni) upniki stečajnega dolžnika šele takrat izvedeli, v kolikšni meri bodo njihove terjatve ostale neplačane.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008621
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidnina - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu - veljavnost izpolnitve - dopuščena revizija
Naročnik lahko v okviru okoliščin iz 631. člena OZ veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu do trenutka, ko mu podizvajalec izjavi svojo zahtevo za plačilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008687
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - škoda, povzročena s prometno nesrečo - povrnitev škode - tožbeni zahtevek ZPIZ - posredni oškodovanec - invalidnina - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00007173
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZS člen 101, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 481.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
dopuščena revizija - zaključek stečajnega postopka - kasneje najdeno premoženje - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - dopustnost tožbe - vložitev tožbe zoper člane poslovodstva stečajnega dolžnika po zaključku stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je dopustna vložitev tožbe na podlagi 42. člena ZFPPIPP tudi po zaključku stečajnega postopka,
- ali gre pri terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva na podlagi 42. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera za pozneje najdeno premoženje.
ZMZPP člen 4, 96, 109, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 352, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaško pravo - prisilna poravnava - sklep o odobritvi prisilne poravnave - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe
Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Toženkinih očitkov na račun predhodno izdanih odločb pristojnega višjega sodišča v tem sporuni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - časovne meje pravnomočnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prenehanje terjatve po zaključku glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - začetek stečajnega postopka zoper stranko postopku v času odločanja o pravnem sredstvu
Sodišče druge stopnje je ob odločanju o pritožbi pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero tudi sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, lahko upošteva zgolj stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. O nadaljnji usodi vtoževane terjatve se bo odločalo v stečajnem postopku nad toženo stranko.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - obvezne priloge - izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti popoln izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo izpodbija. Takšna priloga praviloma zagotavlja tisti minimalni obseg objektivnih informacij o ravnanju pritožbenega sodišča, ki Vrhovnemu sodišču omogoča, da se na hiter in enostaven način prepriča o (ne)utemeljenosti predloga.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 40, 53. ZPP člen 365, 365/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - odločba pritožbenega sodišča - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Če iz pritožbene sodne odločbe, ki je po pravu države izvora formalno izvršljiva, sama izvršljiva vsebina ni natančno razvidna, jo je pa mogoče (s pomočjo sodne odločbe sodišča prve stopnje) ugotoviti, je sodišče države, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze (sodno odločbo sodišča prve stopnje) v smeri konkretizacije pritožbene sodne odločbe, torej v smeri natančne opredelitve obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti v korist upnika.