neupravičena pridobitev - nadomestitev koristi zaradi uporabe tuje stvari - pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - dejanska uporaba stvari - dopuščena revizija
Družba, ki je v stečaju, ne zasleduje več primarnega cilja podjetniške aktivnosti z namenom izkazovanja dobička v korist družbenikov oziroma delničarjev. Zato je tudi nadaljnje izvajanje podjema v okviru stečajnega dolžnika omejeno na izjeme, ki so urejene v oddelku 5.7. ZFPPIPP. V dejanskem okviru, ko je bil pred začetkom spornega obdobja nad toženo stranko začet stečajni postopek, bi zato tožeča stranka morala zatrjevati (sklepčnost zahtevka na podlagi 198. člena OZ) in dokazati, da je toženka tudi dejansko uporabljala sporno opremo in imela korist od te uporabe.
OZ člen 147, 147/1, 336, 336/1, 352, 353, 353/1, 357, 357/6.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - terjatev zavarovalnice proti tretjemu - odgovornost družbe za varovanje - varovanje poslovnega prostora - zavarovalni primer - vlom in odtujitev predmetov - opustitev dolžnega skrbnega varovanja - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok
Toženka (varnostna služba) ne po zakonu ne na pogodbeni podlagi ne odgovarja za dejanja storilcev kaznivega dejanja in njena odgovornost ni neposredno povezana s kaznivim dejanjem. Zato zoper toženko tudi ne more veljati (potencialna) ugodnost daljšega zastaralnega roka zaradi storjenega kaznivega dejanja.
ZPP člen 154, 158. ZFPPIPP člen 58, 58-2, 121, 121/1, 152, 152/1, 236, 237a, 237a/15, 238, 238/1-1, 238/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - predhodni stečajni postopek - plačilo stroškov postopka - nagrada upravitelja - zavezanec za plačilo stroškov - pravilo uspeha v postopku
Povračilo stroškov stečajnega postopka v predhodnem postopku v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače; zato se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker v primeru zavrženja ali zavrnitve upnikovega predloga predlagatelj v postopku ni uspel, so, kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu, relevantne tiste določbe ZPP o stroških postopka, ki upoštevajo pravilo uspeha (154. člen ZPP). Tveganju plačila stroškov postopka bi se lahko upniki, katerih terjatve so bile zunaj insolvenčnega postopka poplačane, izognili le tako, da bi ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku takoj, ko jim je dolžnica oziroma z njo povezana kapitalska družba plačala terjatve, umaknili predlog za začetek stečajnega postopka (158. člen ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - preizkus predloga - obseg preizkusa - formalni preizkus - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
nična pogodba - prodaja dela nepremičnine - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - parcelacija - identifikacijski znak nepremičnine - določen predmet prodaje - določljivost predmeta pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - tek zamudnih obresti
Izvedba parcelacije, ki bi natančno določila predmet Prodajne pogodbe in bi zavezovala obe njeni stranki, terja predhodno soglasje volj obeh pravdnih strank o legi novo nastalih(e) parcel(e) in poteku njihovih mej. Da bi takšno soglasje med njima obstajalo, pravdni stranki nista trdili. Še več, obe sta zatrjevali, da so med njima potekali dogovori z namenom, da bi opredelili lokacijo nepremičnin in s tem predmet prodaje ter o tem dosegli soglasje pred izvedbo parcelacije. Navedeno pomeni, da predmet Prodajne pogodbe ni bil (niti) naknadno določen, prav tako iz prodajne pogodbe ni razbrati podatkov, ki bi omogočali njegovo določitev. Zgolj navedba parcel, katerih nadaljnja delitev/parcelacija se med strankama predvideva, in določitev skupne površine novo odmerjenih(e) parcel(e) za zaključek o določljivosti predmeta Prodajne pogodbe ne zadošča.
Stranki sta v zapisniku sicer res zapisali, da je pogoj za prevzem sredstev meritorna odločba o (ne)obstoju prerekane terjatve, vendar pa je takšen dogovor mogoče razumeti le tako, da je meritorna odločba le sredstvo za dokazovanje, komu pripada terjatev, in ne cilj sam po sebi.
OZ člen 59, 62, 239, 251, 251/3, 251/4, 274, 274/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/5, 367a, 377, 490.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - aktivno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zakon ne daje upniku podlage, da bi lahko v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo uveljavljal zgolj pogodbeno kazen zaradi zamude, ne da bi kumulativno uveljavljal tudi izpolnitveni zahtevek. Dopustitev takšnega (samostojnega) zahtevka bi namreč spremenila naravo pogodbene kazni v primeru, ko je po zapadlosti obveznosti izpolnitev postala nemogoča ali v primerih, ko je izpolnitvena obveznost dolžnika prenehala na podlagi zakona ali na podlagi odstopnega upravičenja upnika. Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je zato treba razlagati tako, da je mogoče uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v naslednjih primerih: (1.) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali (2.) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Stranke pogodbe lahko skupen poslovni namen uresničijo tudi tako, da obligacijsko razmerje oblikujejo z uporabo ustrezne kombinacije (odložnih) pogojev in rokov.
prenehanje pravne osebe - stečaj - izbris iz sodnega registra - prenehanje stranke - sposobnost biti stranka v postopku - revidenta - zavrženje revizije
Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka ne pride v poštev.
spor o pristojnosti - spor o pravicah intelektualne lastnine - izterjava denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe
Ker zahteva za izterjavo denarne kazni v višini 5.000,00 EUR temelji na zatrjevani kršitvi pravice intelektualne lastnine, gre v obravnavanem primeru za spor o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je na podlagi določbe drugega odstavka 103. člena ZS na pravi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad izvajalcem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).
mandatna pogodba - razmerje med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami - razmerje med prevzemnikom naročila in naročiteljem - prekoračitev naročila - odvetniška poklicna etika - obveznosti prevzemnika naročila
Tožnica navaja, da pooblastilo odvetniku zajema le naročilo do polnega poplačila terjatve upnika in nič več, ker pa je toženka prejela več, je po njenem mnenju ravnala v nasprotju s 769. členom OZ, ki ureja odmik od naročil in navodil. Vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženka imela pooblastilo za izvršilni postopek, preplačilo pa je bilo izvedeno v zvezi s tem postopkom. Po takšni razlagi, kot jo zagovarja tožnica, toženka ne bi imela pooblastila niti za vložitev predloga za ustavitev postopka, kar pa ne drži. Ravno nasprotno, toženka je pri prenakazilu ravnala po izrecnih navodilih svoje stranke in se je njenih navodil držala. S tem je toženka ravnala tudi v skladu s 768. členom OZ, ki mandatarju v prvem odstavku nalaga, da mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem pa mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Mandatarju torej nalaga, da v razmerju do naročnika, in ne do naročnikove nasprotne stranke, kot navaja tožnica, ravna kot dober gospodar.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZKme-1 člen 5, 5/3, 100.
spor o pristojnosti - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - gospodarski subjekt - gospodarski spor
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
ZPP člen 367a, 367a/1. ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča druge stopnje - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Pristojnost v konkretni zadevi se določa po določbi 104. člena ZS.
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2-b. OZ člen 247, 247/3.
priznanje tuje arbitražne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - mednarodni javni red - pravo Republike Belorusije - kogentna določba - pogodbena kazen - denarna obveznost
Določba tretjega odstavka 247. člena OZ je nedvomno kogentna, ni pa (ker ne tehnično ne vsebinsko ne sodi med temeljne določbe zakona) vtkana v mednarodni javni red. Neposredno nasprotovanje določbi tretjega odstavka 247. člena OZ (op. četudi ima v slovenskem pravnem prostoru za posledico ničnost), ne predstavlja imperativne pravne norme oziroma moralnega pravila, zaradi katerega bi bila ogrožena pravna ali moralna integriteta slovenske pravne ureditve.
Med strankama gre namreč za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - pristojnost višjega sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.