dopuščena revizija - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantrum
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošno sprejeta formulacija obrestnega zahtevka ("od ... do plačila") sama po sebi vsebuje tudi pravilo "ne ultra alterum tantum".
spor o pristojnosti - združitev pravd - delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Sodišče sklepa o združitvi pravd ne bi smelo sprejeti, saj gre za postopka, ki tečeta pred različnimi sodišči (prvi odstavek 300. člena ZPP). Odločanje o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče iz razlogov smotrnosti pa je na podlagi 67. člena ZPP pridržano le Vrhovnemu sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00002553
SZ-1 člen 68, 70, 70/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 212.
večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Zakon za primere, kadar skupne stroške med etažne lastnike deli upravnik in obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, določa, da mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Iz besedila zakonske določbe ne izhaja, da bi bil upravnik tretji osebi dolžan posredovati zgolj identifikacijske podatke o etažnem lastniku in skupno višino njegove neplačane obveznosti, in še manj, da bi zgolj ti podatki zadostovali za vložitev tožbe zoper neplačnika. Izraz "podatki o etažnem lastniku, potrebni za vložitev tožbe" pomeni vse podatke, potrebne za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj upnik lahko v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom.
Zahteva po ustreznem substanciranju tožbenega zahtevka v skladu z dogovorjenim ključem delitve v notranje razmere med etažnimi lastniki nikakor ne posega, kot to zmotno meni revidentka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Dolžnica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
stečajni postopek - izločitvena pravica - začetek stečajnega postopka - prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice - lastninska pravica - razpolagalno upravičenje - pravno nasledstvo - dopuščena revizija
Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.
Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.
OZ člen 417, 417/1. ZPP člen 286, 286/4, 337, 339, 339/1, 339/2-8.
cesija - pooblastilo - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Razlaga besedila pooblastil, ki jih je predložila tožena stranka, ne omogoča enoznačnega zaključka, da so bile terjatve leasingodajalcev odstopljene toženi stranki, tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni zatrjevala, da bi bil pravi namen pooblastil v cesiji terjatev, in ni predlagala dokazov v tej smeri.
Trditve o vsebini prave volje pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke so trditve o dejstvih, dejstva pa je treba v postopku navajati pravočasno, sicer jih sodišče ne upošteva
URS člen 26. ZUreP-1 člen 82, 83, 84, 171. ZUN člen 49, 49a. - člen 20. ZPNačrt člen 96. ZPUP člen 1. ZUS-1 člen 5, 5/4.
urejanje prostora - odškodninska odgovornost občine - občinski odlok - časovna veljavnost predpisa - prepoved gradnje - nepravilna uporaba predpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja občine - protipravnost ravnanja občinskega sveta ob sprejemu predpisa - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode
Predmet spora je vprašanje časovne veljavnosti Odloka o prepovedi gradnje na tožničini nepremičnini, protipravnosti ravnanja občinskega sveta tožene stranke ob sprejemu Odloka, protipravnosti ravnanja občinske uprave (in župana) tožene stranke pri uporabi Odloka, kot tudi vprašanje vzročne zveze.
ZPSPP člen 10, 29. ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - veljavnost pogodbe - pravica uporabe - zahtevek na sodno izpraznitev poslovnega prostora - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper razveljavitveni sklep - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih,
- ali mora najemodajalec za utemeljenost zahtevka na izpraznitev poslovnega prostora izkazati upravičenje do uporabe oziroma posesti poslovnega prostora.
OZ člen 355, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovajskih stavb - poslovni prostor - zastaranje - zastaranje terjatev upravnika - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali določbi 1. in 6. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika veljata tudi za upravnika stanovanjsko-poslovne stavbe v razmerju do etažnega lastnika poslovnega prostora v stavbi, v katerem vsakodnevno opravlja poslovno dejavnost?
- Ali je sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe tožeče stranke zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo
Določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ je treba razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali pa je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
spor o pristojnosti - prenos pristojnosti - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VS00001295
OZ člen 132, 165, 168, 168/3. ZPP člen 212, 215, 216, 220, 226, 226/1, 243, 252, 252/1, 252/2, 285, 380, 380/2. ZPOmK člen 10, 44. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267, 267/1.
varstvo konkurence - elektronske komunikacije - škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu - povrnitev premoženjske škode - višina škode - izgubljeni dobiček - stroški poslovanja - bodoča škoda - zadostnost trditvene podlage - dokazovanje - računovodske listine - pregled listin - sodni izvedenec - prosta presoja dokazov - sodna praksa Sodišča EU - pravni vir - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU)
Izgubljeni dobiček je razlika med utemeljeno pričakovanim dobičkom, ki bi ga družba ustvarila, če očitane kršitve ne bi bilo in ne bi bilo protikonkurenčnega oviranja razvoja oziroma delovanja trga, ter dejanskim/ustvarjenim dobičkom. Ker pa se dobiček izračuna kot razlika med prihodki in stroški, je treba pri izgubljenem dobičku opraviti računsko operacijo, s katero se od razlike med hipotetičnimi prihodki in hipotetičnimi stroški (po osnovnem scenariju "nekršitve") odšteje razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi stroški (po škodnem scenariju).
Ustrezno izhodišče za izračun škode predstavlja tudi pristop s prikazom celotnih stroškov poslovanja ter aplikacijo ključa (odstotka), ki ponazarjala težo poslovnega segmenta VDSL v celotnem poslovanju družbe. Podrobnejša razlaga uporabljenega ključa v fazi postavljanja trditev o nastanku škode ni potrebna.
Zahteva po konkretizaciji navedb o višini škode ne more iti tako daleč, da bi se od stranke zahtevala natančna opredelitev prav vsake posamezne postavke v izračunu škode, po njeni višini in podlagi. Od stranke se zahteva, da poda osnovne/izhodiščne podatke za izračun škode, presoja resničnosti takšnih podatkov ob (konkretnih) ugovorih nasprotne stranke pa lahko nadalje vpliva le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
ZPP skladno z načelom proste dokazne ocene ne pozna vrednostnih stopenj dokazil in jih taksativno tudi ne našteva. Dokaz predstavlja vse, kar omogoča čutno zaznavanje (sodišču in udeležencem procesa). Bistvo ogleda je v čutilnem zaznavanju oseb ali stvari, na podlagi katerega sodišče spozna fizične lastnosti/stanje ogledanega dokaznega sredstva. Drugače je z listinami, katerih uporaba v dokaznem postopku izhaja iz njihovega branja, ki šele omogoči spoznanje o njihovi vsebini.
Poslovanje stranke (njeno računovodsko dokumentacijo) pregleda pomočnik sodišča - izvedenec, ki ima ob tem pooblastilo tudi za pregled listin, ki jih v spisu sicer ni, so pa pomembne za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in so zajete s trditveno podlago tožeče stranke. Ker pa pregled listin izvaja sam in se pri tem njegov položaj razlikuje od položaja zaprošenega sodnika, je prav, da k pregledu listin izvedenec povabi stranki postopka.
Ker pri kršitvah pravil konkurenčnega prava ne gre za izjemo po določbah 167. ali 182. členu OZ, ima oškodovanec v takšnih primerih podlago za tožbeni zahtevek zgolj za povrnitev tiste škode, ki mu je dejansko (že) nastala do konca glavne obravnave.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega veljavni zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
Na prevzeto obveznost prve toženke, da kot investitorka pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ne more vplivati zatrjevano ravnanje tožnice, ki naj bi s protipravnimi ravnanji posegla v zemljišče prve toženke. Tudi če je res tako ravnala, bi morala prva toženka za zaščito svojih interesov uporabiti druga pravna sredstva.
Pogodbena dolžnost prve toženke je bila, da pridobi uporabno dovoljenje in s tem v zvezi priskrbi in v spis vloži vso potrebno dokumentacijo. Če je bila dokumentacija tožnice nepravilna, bi si kot vlagateljica zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja morala prizadevati za pridobitev ustrezne dokumentacije.
pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - sprejem izpolnitve - dogovor pogodbenih strank - uporaba posebnih gradbenih uzanc - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, pri katerem vztraja, da je določba petega odstavka 251. člena OZ dispozitivna. Nobena okoliščina (ne gramatikalna razlaga ne namen te določbe) namreč ne govori za to, da bi stranki uporabe te določbe ne mogli izključiti oziroma da uveljavljanja pravice do pogodbene kazni ne bi mogli urediti drugače.
najemna pogodba za nedoločen čas - kršitev najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odškodnina - višina odškodnine - davek na dodano vrednost (DDV) - dopuščena revizija
Ob pravilni izpolnitvi najemne pogodbe bi tožeča stranka glede na pogodbeni dogovor o obračunavanju DDV upoštevaje davčno zakonodajo toženi stranki zaračunala DDV, ta pa bi ji ga plačala. S tem pa premoženje tožeče stranke ne bi bilo povečano za znesek v višini DDV, saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku, ki je njegovo plačilo prevalil na svojega sopogodbenika.
dopuščena revizija - najemna pogodba - odstop od pogodbe - odškodnina - višina odškodnine - davek na dodano vrednost (DDV) - DDV od najemnine