CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00010512
OZ člen 125, 293, 316. ZPlaSS člen 5, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj,
- ali se sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet razteza tudi na plačila, ki jih organizacija za plačilni promet prejme po vročitvi sklepa o izvršbi za dolžnika iz naslova poslovanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov, in
- ali je imela banka v okoliščinah konkretnega primera pravico do pobota svojih terjatev do komitenta iz naslova Kreditnih pogodb z nasprotnimi terjatvami komitenta, ki temeljijo na Pogodbi o izvajanju plačilnega prometa s plačilnimi karticami (t. j. s plačili preko POS terminala).
dopuščena revizija - podjemna pogodba - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, kako v okoliščinah konkretnega primera status ločitvenega upnika in cesija terjatve glavnega izvajalca vplivata na presojo ugovora tožene stranke, da so podizvajalci pred izvedbo cesije nanjo (to je na naročnico) že naslovili zahtevke na podlagi 631. člena OZ.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta obnovljenega postopka je enaka vrednosti spornega predmeta že končanega postopka. Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati tudi obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, vključno z vrednostjo spornega predmeta, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor v zvezi s stečajnim postopkom
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Posplošena navedba tožeče stranke, da naj bi se sodeča sodnica in sodnica, ki vodi stečajni postopek, poznali, bili kolegici, tudi ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011266
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - najem stanovanja - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - obveznosti države
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija dolžna subvencionirati najemnikom tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, 50 % subvencije, obračunane od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
Okoliščina, da sta toženca v tesnem sorodstvenem razmerju (sin in hči) z višjo sodnico pristojnega sodišča, bi pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - več predmetov izvršbe - območje, na katerem leži nepremičnina
Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za opravo izvršbo vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Dolžnikove nepremičnine, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajajo na območju katastrske občine Izola, ki sodi v območje Okrajnega sodišča v Piranu
spor o pristojnosti - pojem gospodarskega spora - zbornica kot stranka
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država in samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) društva ni.
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sodni izstop družbenika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti. Iz predloga in priloženih sodb sodišča druge in prve stopnje ni razvidno, da bi tožeča stranka že sama v tožbi navedla vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka za sodni izstop iz družbe ali da bi to storila na poziv sodišča ali tožene stranke. Ker torej vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z zahtevkom za sodni izstop iz družbe nista zagotovili revizije in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
ZFPPIPP člen 46, 446, 446/2-1, 452, 459, 462, 462/1-2. ZMZPP člen 111.
priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega reda
Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne uprave, namreč obstaja tehtna ovira za priznanje takšnega postopka v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je zakonodajalec (na zunaj sistemski) predpis sprejel prav zaradi reševanja določenega gospodarskega subjekta, ki naj bi bil sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, in je v tem istem predpisu kot (edini) sistemski ukrep predvidel prav sklepanje poravnave, ki ima značilnosti materialne konsolidacije, je takšen ukrep treba razumeti kot v naprej predviden način reševanja sistemsko ogroženega subjekta (dolžnika).
Pri materialni konsolidaciji gre za obravnavanje premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene (enotne, skupne) premoženjske mase (za razliko od postopkovne koordinacije, pri kateri gre za usklajeno vodenje dveh ali več postopkov zaradi insolventnosti nad družbami, članicami skupine).
Pridržek javnega reda se uporabi samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Sodišče prve stopnje je takšno »nevzdržnost« utemeljilo z nespoštovanjem načela enakega obravnavanja upnikov (v postopku izredne uprave), ki naj bi kot eno od temeljnih pravil o postopkih zaradi insolventnosti bilo del javnega reda Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče (kot pravilno) povzema, da pojem javnega reda ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme (in moralna pravila), katerih kršitev bi ogrozila pravno (in moralno) integriteto pravne ureditve. Ker priznanje tuje sodne odločbe pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, je lahko predmet priznanja le takšna odločba (postopek), ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po ZFPPIPP. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije, ki v domačih postopkih zaradi insolventnosti kot skupno (temeljno) pravilo določa (in varuje) načelo enakega obravnavanja upnikov, medtem ko v postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (na svojem območju) priznava le vodenje postopkov zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika za skupni račun vseh upnikov dolžnika (kar ustreza načelu enakega obravnavanja upnikov).
Vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Obseg in vsebina javnega reda sta namreč odvisna od tega, kako posamezna država vrednoti svoje interese. Poleg tega je vloga javnega reda, ko gre za priznanje tujega postopka, omiljena, saj gre v domači državi za priznanje pravnih posledic postopka, ki se je v tuji državi že začel.
Sodišče ne more zavrniti priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, čeprav je v nasprotju z nacionalnim javnim redom, če ta zavrnitev z »evropskega vidika« ne bi bila upravičena oziroma proporcionalna.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 104.212,40 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
ZZK-1 člen 5, 6, 79, 124, 125, 125/1, 149, 149/5, 244, 244/2, 244/3. ZFPPIPP člen 275, 275/3. ZPP člen 483, 483-6.
izpodbojni zahtevek - izbrisna tožba - preuranjenost zahtevka - vknjižba v zemljiško knjigo - vložitev zemljiškoknjižnega predloga - publicitetni učinek - vložitev izbrisne tožbe pred opravo vknjižbe pravice - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - gospodarski spor - dopuščena revizija
Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1). Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice (in to pridobitev predznamovala pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe), upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Uveljavljanje zgolj zahtevka zaradi neveljavnosti podlage za predlagani vpis pravice (ugotovitev ničnosti podlage oziroma uveljavljanje izpodbojnosti) samo po sebi ne zagotavlja tožniku enakovrednega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam, saj ne gre za spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek je mogoče doseči le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.
Učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi.
koncesijska pogodba - odstop od koncesijske pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - razveza pogodbe - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka objektivnega zastaralnega roka
Ob upoštevanju izjavljenega odstopa ene stranke od pogodbe, morebitno vztrajanje druge stranke pri njenem nadaljevanju ni pravno pomembno. Pogodbe, ki je bila razvezana na podlagi izjave o odstopu, namreč ni mogoče enostransko obnoviti, saj je z uveljavitvijo odstopa od pogodbe prenehalo pogodbeno razmerje med strankama. "Pravne podlage ni več."
Merilo za začetek teka objektivnega roka je, da je škoda že nastala (izjema je predvidljiva bodoča škoda). Vprašanje nastanka škode pa je dejansko vprašanje, kar pomeni, da okoliščin v zvezi z nastankom škode (ali je škoda nastala, kdaj je nastala, v kolikšnem obsegu in višini) ni mogoče izpodbijati z revizijo. Ugotovitev o nastanku škode je namreč odvisna od dejanskih okoliščin konkretnega primera, pri čemer se pri začetku teka objektivnega zastaralnega roka upošteva čas, ko je škoda nastala, medtem ko se pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka upošteva čas, ko je oškodovanec zvedel za (nastalo) škodo, kar je oboje dejanska ugotovitev, pri čemer pa trenutek nastanka škode ne sovpada nujno s trenutkom vednosti oškodovanca o škodi (o vseh elementih, na podlagi katerih bi mogel opredeliti obseg ene ali več pojavnih oblik pravno priznane škode).
dovoljenost revizije - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - spor v zvezi s stečajnim postopkom - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - zavrženje revizije
Drugi odstavek 481. člena ZPP določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena, ki predpisuje subjektivni kriterij za opredelitev gospodarskih sporov, pravila postopka o gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Res gre za izjemo od pravila, vendar gre za izjemo od subjektivnega kriterija za opredelitev gospodarskega spora. V 483. členu ZPP pa so določeni objektivni kriteriji za opredelitev gospodarskih sporov. Drugi odstavek 481. člena ZPP se tako na te objektivne kriterije ne nanaša.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - namen premoženjskega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - vrednost zavarovane stvari - višina zavarovalne vsote - nadzavarovanje - prepoved - dobrovernost - dopuščena revizija
Pri dobrovernem nadzavarovanju strankama zavarovalne pogodbe ni mogoče očitati nepoštenosti. Pogodba ostane kljub obstoječi zmoti o vrednosti zavarovane stvari v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do resnične vrednosti zavarovane stvari ter se premije sorazmerno zmanjšajo. Poštena zavarovalnica tako obdrži prejete premije in ima pravico do nezmanjšane premije za tekočo dobo, zavarovanec pa prejme zavarovalno vsoto skladno z dejansko vrednostjo zavarovane stvari in brez ugodnosti zaradi višjega plačila premije. Zakonska določba favorizira zavarovalnico in je naperjena zoper nevestnost zavarovalca pri sklepanju zavarovalne pogodbe. Izhaja iz predpostavke, da zavarovalec najbolje pozna vrednost zavarovane stvari, poleg tega že zakon (931. člen OZ) določa njegovo dolžnost prijavljanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in skladno s katerimi lahko zavarovalnica oceni svoj riziko ob nastalem zavarovalnem primeru, vključno z višino nastale škode.
ZFPPIPP člen 305, 305/1. ZZK-1 člen 18, 246, 246/1. SPZ člen 146, 146/1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 14.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - vpis hipoteke - predmet varstva - maksimalni znesek jamstva - obseg zavarovanja - bodoče terjatve
Sodišče druge stopnje je iz vsebine dodatka k pogodbi iz leta 2007 - da sta pravdni stranki s tem dodatkom (tudi) razširili zavarovanje na parc. št. 4247/2 - materialnopravno zmotno sklepalo, da je tudi ta del zavarovanja treba presojati enako kot hipoteke, ki so bile vpisane pri preostalih nepremičninah že v letu 2001. Glede na ugotovitev, da vknjižba zavarovanja ne vsebuje izrecne opredelitve, da gre za maksimalno hipoteko (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), je sodišče druge stopnje v nasprotju z 18. členom ZZK-1 takšni vknjižbi pri nepremičnini z oznako ID-5 pripisalo učinek maksimalne hipoteke. To pa pomeni, da takšna vknjižba na tej nepremičnini ne more predstavljati ustreznega zavarovanja za terjatve, ki ob sklenitvi dodatka SV 622/2007 še niso obstajale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - SODNI REGISTER
VS00010673
ZSReg člen 2, 4, 4/1, 4/1-7, 8, 8/1. ZZ člen 57, 57/2, 58, 58/2. ZKL člen 11, 11/1. Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (2008) člen 15, 15/1.
vpis v sodni register - javni zavod - zastopanje - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - omejitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis omejitev zastopnika - omejitve zastopanja, določene s podzakonskim aktom - učinek proti tretjim - dopuščena revizija
Omejitev zastopanja javnega zavoda, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim osebam brez pravnega učinka, in to kljub temu, da je bil sklep, ki omejuje pooblastila zakonitega zastopnika, objavljen v Uradnem listu.
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - normalen tek stvari - posebne okoliščine - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna izgubljene koristi - fiksni stroški - amortizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načeloma sicer drži, da se pri izračunu izgubljenega dobička fiksni stroški, kamor sodi tudi amortizacija, ne upoštevajo, saj ne nastanejo zaradi škodnega dogodka, ampak so rezultat celotnega poslovanja. Navedeno je relevantno predvsem v primerih, ko zaradi škodnega dogodka odpade uresničitev enega oziroma nekaterih pravnih poslov, v zvezi s katerimi je oškodovanec računal, da bo ustvaril dobiček. V konkretnem primeru pa je celotno poslovanje z gostinskim lokalom tožeče stranke že pred škodnim dogodkom povzročalo izgubo, škodni dogodek pa je prav tako vplival na celotno poslovanje z lokalom. Fiksnih stroškov poslovanja zato v tem primeru ni mogoče enostavno izločiti in jih šteti za irelevantne. Predstavljajo namreč del celotne dejavnosti gostinskega lokala, prav tako pa naj bi po trditvah tožeče stranke prenehanje celotne dejavnosti zaradi škodnega dogodka povzročilo škodo.