dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena avtonomija
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo načeloma lahko izpodbijajo sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička.
Pravica družbenika izpodbijati skupščinski sklep o (ne)delitvi bilančnega dobička je odvisna od tega, kako imajo družbeniki posamezne družbe z omejeno odgovornostjo z notranjimi splošnimi akti urejeno pravico do udeležbe na bilančnem dobičku.
Dispozitivnost ureditve udeležbe družbenika v bilančnem dobičku družbenikom omogoča, da se z družbeno pogodbo (tudi generalno) odpovejo delitvi bilančnega dobička v posameznem poslovnem letu. Družbenik se z odločitvijo o članstvu v družbi z omejeno odgovornostjo podredi normativnim pravilom njene družbene pogodbe in torej s tem pristane tudi na morebitne (veljavne) omejitve njegovih zakonskih pravic, kot je pravica do udeležbe na bilančnem dobičku, in posledično pristane na to, da se bo njegov premoženjski interes na temelju predhodne odločitve skupščine (lahko) umaknil interesom družbe.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00012136
ZPP člen 214, 254, 339, 360. ZGD člen 258, 258/1, 258/2.
odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - najem letala - veriženje pogodb - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb - navedbe odločilnega pomena - priznana dejstva
Pri oceni odločitev direktorja v konkretni situaciji je treba upoštevati dejansko stanje ex ante, torej dejansko stanje, v katerem se je nahajal direktor v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi, ne pa okoliščin, ki so nastopile kasneje.
Določeni pritožbeni očitki bi lahko bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato je sodišče druge stopnje s tem, ko nanje ni odgovorilo, storilo bistveno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZZD člen 88. ZPP člen 95, 95/1, 95/2, 98, 98/5, 192, 193, 377, 379, 379/2, 379/3. ZOR člen 25, 25/2, 210, 210/1, 360, 374, 388.
samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - gospodarska pogodba - kreditno razmerje - povrnitev sredstev - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zastaralni rok - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - dovoljene oblike sosporništva - dovoljenost revizije - splošno pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo - zavrženje revizije
Iz datuma sestave priloženega pooblastila tako izhaja, da je bilo sestavljeno več kot sedem mesecev pred izdajo izpodbijane sodbe in to v času, ko je bila zadeva sicer predložena v reševanje sodišču druge stopnje. Tudi po vsebini predstavlja predloženo pooblastilo splošno pooblastilo, iz katerega ne izhaja, da je izdano z namenom pooblastitve pooblaščenke za vložitev revizije.
Razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo kreditnega razmerja, ki ga je 88. členu ZZD izrecno dopuščal; zato je tudi razmerje med strankama Samoupravnega sporazuma treba razumeti kot gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR. Zato tudi za terjatve iz tega razmerja velja triletni zastaralni rok po 374. členu ZOR.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 25. 10. 2011 uveljavljala eventualno kumulacijo na aktivni strani, ki je ZPP ne ureja med dovoljenimi oblikami sosporništva. Položaj na aktivni strani v pravdi je drugačen. Če obstaja ena obveznost dolžnika in hkrati negotovost, komu mora dolžnik obveznost izpolniti, to pomeni, da se morebitni zahtevki več potencialnih upnikov med seboj materialnopravno izključujejo. Sodno varstvo svojega položaja lahko v pravdi uveljavlja vsak, ki zatrjuje, da ima takšno materialnopravno upravičenje. Drug potencialni upnik lahko v primeru, ko že teče pravda med prvim upnikom in dolžnikom, nastopi zgolj v vlogi glavnega intervenienta (193. člen ZPP). Takšne oblike sodnega varstva prva tožnica ni uveljavljala.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da je bistvo solidarnega poroštva v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre torej za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Za obveznost izpolnitve upnikove terjatve zato odgovarja več solidarnih sodolžnikov. Položaj upnika glede prijave takšne terjatve v stečajnem postopku nad solidarnim sodolžnikom pa je urejen v tretjem odstavku 296. člena ZFPPIPP.
Razvezni pogoj, kot je opredeljen v tretjem odstavku 296. člena ZFPPIPP, je treba razumeti kot okoliščino, ki se nanaša na obseg poplačila upnika v stečajnem postopku. Sam razvezni pogoj temelji na predpostavki, da je terjatev ob začetku stečaja obstajala, česar v konkretnem primeru (tudi v reviziji) tožeča stranka ni izpodbijala. Opredelitve razveznega pogoja pri prijavi terjatve na podlagi drugega odstavka 296. člena ZFPPIPP zato ni mogoče razlagati kot formalne predpostavke za popolnost prijave terjatve, ob pomanjkanju katere bi bil dopusten zaključek o neobstoju same prijavljene terjatve.
OZ člen 111, 111/5, 480, 487. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - izguba pravic kupca - rok za uveljavitev pravic kupca - ugasla pravica - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali se za izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti prodajalcu smiselno uporablja 487. člen OZ, ki ureja izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti proizvajalcu, ali pa se smiselno uporablja 480. člen OZ, ki ureja izgubo pravic kupca iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake;
− ali kupcu pri razvezi prodajne pogodbe na podlagi petega odstavka 111. člena OZ pripadajo zakonske zamudne obresti od kupnine od njenega plačila dalje.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ker se tožeča stranka v predlogu za izvršbo ni sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani in v njem tudi ni določno označila listine o sporazumu, je njen ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala v dopolnitvi tožbe z dne 15. 1. 2018, prepozen in ga zato ni mogoče upoštevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - oddelek višjega sodišča
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Sicer pa dolžnica ne navaja, da bi morebiti šlo za tesnejše prijateljske odnose med sodniki izvršilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Poleg tega sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali v skladu z 42. členom ZIL-1 kombinacija dveh ali več generičnih, običajnih besed v znamki lahko ustvari razlikovalni učinek.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45/1-b, 46, 47, 47/2. ZMZPP člen 111.
izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev izvršitve - odločba estonskega sodišča - pravica do obrambe - začetek postopka za izpodbijanje sodne odločbe - izpodbijanje odločbe v državi članici izvora - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
spor o pristojnosti - pojem gospodarskega spora - zbornica kot stranka
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država in samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sodni izstop družbenika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti. Iz predloga in priloženih sodb sodišča druge in prve stopnje ni razvidno, da bi tožeča stranka že sama v tožbi navedla vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka za sodni izstop iz družbe ali da bi to storila na poziv sodišča ali tožene stranke. Ker torej vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z zahtevkom za sodni izstop iz družbe nista zagotovili revizije in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
Okoliščina, da sta toženca v tesnem sorodstvenem razmerju (sin in hči) z višjo sodnico pristojnega sodišča, bi pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta obnovljenega postopka je enaka vrednosti spornega predmeta že končanega postopka. Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati tudi obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, vključno z vrednostjo spornega predmeta, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, kako v okoliščinah konkretnega primera status ločitvenega upnika in cesija terjatve glavnega izvajalca vplivata na presojo ugovora tožene stranke, da so podizvajalci pred izvedbo cesije nanjo (to je na naročnico) že naslovili zahtevke na podlagi 631. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor v zvezi s stečajnim postopkom
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Posplošena navedba tožeče stranke, da naj bi se sodeča sodnica in sodnica, ki vodi stečajni postopek, poznali, bili kolegici, tudi ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011266
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - najem stanovanja - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - obveznosti države
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija dolžna subvencionirati najemnikom tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, 50 % subvencije, obračunane od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) društva ni.
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00010512
OZ člen 125, 293, 316. ZPlaSS člen 5, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj,
- ali se sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet razteza tudi na plačila, ki jih organizacija za plačilni promet prejme po vročitvi sklepa o izvršbi za dolžnika iz naslova poslovanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov, in
- ali je imela banka v okoliščinah konkretnega primera pravico do pobota svojih terjatev do komitenta iz naslova Kreditnih pogodb z nasprotnimi terjatvami komitenta, ki temeljijo na Pogodbi o izvajanju plačilnega prometa s plačilnimi karticami (t. j. s plačili preko POS terminala).
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - več predmetov izvršbe - območje, na katerem leži nepremičnina
Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za opravo izvršbo vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Dolžnikove nepremičnine, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajajo na območju katastrske občine Izola, ki sodi v območje Okrajnega sodišča v Piranu