zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovalnega kritja - poškodovanje stvari - popravljivost stvari - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Iz primeroma opredeljenih dejanskih stanov nepopravljivosti poškodovanih delov v četrtem odstavku 6. člena Splošnih zavarovalnih pogojev (izdelava naprave v tujini ali da je ne izdelujejo več) sicer izhaja, da je vprašanje popravljivosti poškodovanega dela naprave potrebno razumeti tudi v smislu zamenljivosti z nadomestnim sestavnim delom. Popravljivosti uničenega sestavnega dela zavarovane naprave pa ni mogoče vezati na tehnično izvedljivost izdelave novega nadomestnega dela, saj iz pogodbeno dogovorjene omejitve zavarovalnega jamstva tožene stranke izhaja, da jamstvo krije zgolj stroške nadomestitve uničenega dela z nadomestnimi deli, dostopnimi na trgu.
Oškodovanec, ki v kazenskem postopku ni prijavil premoženjskopravnega zahtevka, mora začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka (prva faza), da lahko (po njegovi ugotovitvi) zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti (druga faza). Ukrep odvzema premoženjske koristi se sicer izvrši v korist proračuna, vendar pa država ni tista, ki je pasivno legitimirana v pravdi za ugotovitev oškodovančevega zahtevka, saj z oškodovancem ni v materialnopravnem razmerju (da bi ta imel terjatev do nje). Pasivno legitimiran je namreč obsojenec (oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist). Država je le subjekt, ki upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo.
Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu pravico zahtevati regres izplačane odškodnine ZPIZ-u in ZZZS-ju od zavarovalnice.
Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu pravico zahtevati regres izplačane odškodnine ZPIZ-u in ZZZS-ju od zavarovalnice.
ZPP člen 212, 285, 367, 367/5. OZ člen 168, 168/3, 243, 243/1, 282, 282/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - skupno pravno vprašanje - plačilo opravljene storitve - plačilo kupnine - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - substanciranje dejanskih navedb - priloge tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev materialne škode - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - informativni dokaz z izvedencem - materialno procesno vodstvo
Če Dogovor še vedno velja, ima tožeča stranka kot upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek za izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po Dogovoru. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko
Izgubljeni dobiček je mogoče izračunati kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Da je na tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov, je ustaljeno stališče sodne prakse. Dejstva o odhodkih v zvezi s tožničinim poslovanjem niso dejstva, ki bi bila zunaj tožničinega zaznavnega območja, zato v obravnavanem primeru ni podlage za izjemo od načelne prepovedi informativnega dokaza z izvedencem.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8/3, 25, 25/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 69, 69/3, 300, 300/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pristojnost slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe
Dogovor o pristojnosti, ki sta ga sklenili pravdni stranki, se nanaša le na spore, ki izvirajo iz obeh sklenjenih pogodb (tretji odstavek 69. člena ZPP). V ta sklop sodi tudi spor glede povrnitve škode, ki temelji na kršitvi pogodb (poslovna odškodninska odgovornost), medtem ko se na neposlovno odškodninsko odgovornost prorogacija pristojnosti ne razteza.
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Tožeča stranka je dolžna te okoliščine utemeljiti že v tožbi, tožena stranka mora pristojnosti ugovarjati najkasneje v odgovoru na tožbo.
pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - sklenitev kreditne pogodbe - datum sklenitve - uvedba stečajnega postopka - terjatev do stečajne mase - stroški stečajnega postopka - vrnitev kredita
Za odgovor na vprašanje, ali gre pri terjatvi tožnice za vrnitev kredita za terjatev do stečajne mase ali za strošek stečajnega postopka, ni odločilno, kdaj je terjatev za vrnitev kredita nastala (že s sklenitvijo Kreditne pogodbe ali šele s prejemom kredita), temveč je glede na zakonsko besedilo pravno pomembno, kdaj je bila Kreditna pogodba sklenjena.
Pri terjatvi tožeče stranke za vrnitev (prejetega) kredita ne gre za strošek stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, ker ne gre (a) za terjatev, ki bi nastala med postopkom prisilne poravnave, saj je bila Kreditna pogodba sklenjena pred začetkom postopka prisilne poravnave nad toženko, niti ne gre (b) za izpolnitev obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj je tožnica svojo obveznost iz Kreditne pogodbe (nakazilo kratkoročnega posojila) v celoti izpolnila pred začetkom stečajnega postopka.
shranjevalna pogodba - hramba - pravica do povračila stroškov - plačilo za trud - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - vrnitev stvari - kondikcija - postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije
Iz dogovora, da je tožena stranka prašiče prevzela v oskrbo in se zavezala zanje ustrezno skrbeti, ni mogoče sklepati na obveznost tožene stranke, da mora živali nemudoma prodati, kar bi izključevalo utemeljenost uveljavljanja povrnitve oskrbovalnih stroškov. Dolžnost (oziroma upravičenje) tožene stranke, da izvede prodajo živali (na katero se sklicuje revident), zgolj kaže tudi na elemente mandatnega razmerja med pravdnima strankama, ki pa so vplivali zgolj na prenehanje izvajanja hrambe živali. Zato ti elementi mandatne pogodbe ne izključujejo upravičenja do povrnitve oskrbovalnih stroškov v času izvajanja hrambe.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00007169
OZ člen 5, 7, 10, 126, 164, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. - člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodb ali bančne garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel in namen določb Pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi varstvo in neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile namreč posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene (tudi v javnem interesu) z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000), ki bi bile v primeru drugačnega materialnopravnega stališča izvotljene ter zgolj gola črka na papirju. Ratio ureditve položaja podizvajalcev v sistemu javnega naročanja je namreč tako v varovanju njihovega položaja kot (tudi) v javnem interesu. Ne velja, da odškodninska obveznost zapade šele, ko je znan obseg škode, kar naj bi bilo v primeru stečajnih postopkov šele z zaključkom postopka, saj naj bi (navadni) upniki stečajnega dolžnika šele takrat izvedeli, v kolikšni meri bodo njihove terjatve ostale neplačane.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008001
OZ člen 10, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
zavarovanje obveznosti - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - bančna garancija - stečaj glavnega izvajalca - javna naročila - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - vzročna zveza - obstoj protipravnosti - načelo prepovedi povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode
Zaveza tožene stranke ni bila le v tem, da tožena stranka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa je posedovanje bančne garancije toženi stranki nalagalo, da se po njej tudi ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožeče stranke.
Tožena stranka (izven pogojev po 631. členu OZ) resda ni bila zavezana k plačilu del tožeče stranke, je pa bila ob ugotovljenih okoliščinah konkretne zadeve v izogib nastali škodi tožeče stranke dolžna aktivirati zavarovanje, kot ga je prav v namen zaščite položaja podizvajalcev zahtevala in posledično vzpostavila.
Pri odškodninski odgovornosti zaradi opustitve preprečitve škode ni nujno, da predpisi tako dolžnost ravnanja izrecno določajo, zadošča že, da je bilo škodo možno predvideti. V takšnem primeru je treba torej presoditi, ali je bilo v času ravnanja (dejanja ali opustitve) njegovo negativno posledico mogoče objektivno predvideti.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00007163
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - nadomestilo za invalidnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - posredni oškodovanec - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008687
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - škoda, povzročena s prometno nesrečo - povrnitev škode - tožbeni zahtevek ZPIZ - posredni oškodovanec - invalidnina - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odložni pogoj
Tožena stranka je pri sklenitvi Pogodbe soglašala le s prevzemom tistih terjatev, ki jih dolžnica A., d. d., ne more izpodbijati (ki torej niso sporne), in še to pod pogojem, da bo tožena stranka te terjatve lahko pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. (Odložni) pogoj za veljavnost pravnega posla se tako ni uresničil, kar posledično pomeni, da terjatev B., d. o. o., ni bila prenesena v premoženjsko sfero tožene stranke.
Ni pravno pomembno, ali gre za gospodarsko pogodbo pri poroštveni pogodbi, pač pa bi bilo lahko pravno pomembno, ali gre morebiti za gospodarsko pogodbo pri pogodbi, za katero je toženka dala poroštvo.
Obveznost solidarnega poroka zastara v enakem roku kot obveznost glavnega dolžnika.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu - veljavnost izpolnitve - dopuščena revizija
Naročnik lahko v okviru okoliščin iz 631. člena OZ veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu do trenutka, ko mu podizvajalec izjavi svojo zahtevo za plačilo.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški postopka - izvršilni stroški - obrazložitev odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom. Ker se vloga stranke, ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko tudi ta spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o pravdnih stroških nasprotne stranke. Ker za tretje osebe odločitev o pravdnih stroških nima posebnega pomena, zadostuje, če so razlogi za stroškovno odločitev (s pomočjo stroškovnika) znani le strankama postopka.
Če se sodišče ne strinja s predloženim stroškovnikom, mora v obrazložitvi odločitve o stroških pojasniti, kateri del stroškovnika ni sprejelo in zakaj je tako ravnalo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00010760
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - posredni oškodovanec - dopuščena revizija - škoda
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008621
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidnina - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007166
ZPP člen 150, 252, 252/2, 285, 286, 286a, 286b, 370, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4, 490. OZ člen 82.
prekluzija trditev in dokazov - materialno procesno vodstvo - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - gradbena pogodba - plačilo dodatnih del - dovoljenost revizije zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Revidenta s sklicevanjem na nevročitev dokaznih listin tožene stranke zatrjujeta okoliščine, ki naj bi pomenile bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi glede na določbo prvega odstavka 286. b člena ZPP tožeča stranka morebitno pomanjkljivost pri vročanju morala uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Sodišče druge stopnje je pri tem zavzelo stališče, da bi tožeča stranka na pomanjkljivost pri vročanju morala opozoriti najkasneje na naroku za glavno obravnavo 11. 6. 2009. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da bi takšno opozorilo na pomanjkljivost v vročanju moralo biti konkretizirano z določno opredelitvijo, katere od dokaznih listin tožene stranke ji niso bile vročene, s čimer bi lahko utemeljila, da ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Da tožeča stranka zatrjevane postopkovne kršitve ni pravočasno grajala, izhaja tudi iz spisovnih podatkov, saj se je na nepravilnost v vročanju sklicevala šele v zaprosilu za vročitev listin z dne 27. 5. 2011.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00007173
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZS člen 101, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 481.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.