neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dopuščena revizija
Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca.
dopuščena revizija - zahtevek podizvajalca do naročnika - narava pogodbe - podjemna pogodba - pogodba o sofinanciranju
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se v primeru, ko pravna oseba izvaja določene naloge na podlagi zakona (v konkretnem primeru Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019), pri čemer država s pravno osebo sklene pogodbo o sofinanciranju nalog, ki jih bo izvedla pravna oseba, katera za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, šteje, da gre za razmerje naročnik - izvajalec - podizvajalec v smislu 631. člena OZ oziroma da pogodba med toženo stranko in R., d. o. o. št. ... z dne 15. 2. 2010 predstavlja podjemno pogodbo po 619. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00012867
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - delovni stroj - prometna funkcija vozila - uporaba določb ZOZP
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se je viličar v trenutku nastanka škodnega dogodka uporabljal kot prevozno sredstvo, uporabljeno v skladu z običajnimi funkcijami motornega vozila (v njegovi prometni funkciji) in so posledice tovrstne nesreče zajete z zavarovanjem AO.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izterjava stroškov pravdnega postopka - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - pogojna terjatev - stroški stečajnega postopka
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem).
vinkulacija delnic - zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - utemeljeni razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic
Razlogi za odklonitev soglasja za prenos imenskih delnic, navedeni v sklepu nadzornega sveta, morajo biti obrazloženi podrobneje kot odklonitveni razlogi, predvideni v statutu družbe. Zahtevek za ugotovitev ničnosti statutarno določenega razloga za odklonitev soglasja za prenos delnic na osebe, ki niso delničarji družbe, bi bil lahko utemeljen, če bi bil obravnavan kot samostojen in nosilen razlog za odklonitev soglasja za prenos.
Samostojnost družbe ni ogrožena le v primeru pripojitve k drugi družbi, likvidacije in stečajnega postopka, saj se ti postopki vodijo že s ciljem prenehanja družbe in ne pomenijo le grozeče nevarnosti za njen obstoj. Gospodarsko samostojnost družbe lahko ogroža že pridobitev 25-odstotnega deleža v družbi, povečanega za eno delnico, zato je ta okoliščina tudi skladno s pravno teorijo utemeljen razlog za odklonitev soglasja za prenos delnic. S takšno udeležbo namreč delničar pridobi možnost blokiranja vseh najpomembnejših odločitev družbe, med njimi npr. o spremembi statuta družbe ali statusnem preoblikovanju, kar pa tudi pomeni manjšo verjetnost, da bi se mogla družba odzivati na izzive, ki jih prinaša trg.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1-1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodajna pogodba - distribucijska pogodba - navezne okoliščine - kraj izpolnitve - prevozna pogodba - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW) - zavrženje tožbe
Posebna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti je določena v 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji je oseba v drugi državi članici lahko tožena pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Kraj izpolnitve obveznosti je v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.
Iz prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, jasno izhaja, da je dogovorjena Incoterms klavzula EXW.
prenehanje družbene pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - povrnitev premoženjske škode - unovčenje bančne garancije - kavzalno razmerje - kritno razmerje - nastanek obveznosti upravičenca iz garancije - višina odškodnine - trditveno in dokazno breme
Za nastanek obveznosti upravičenke iz garancije (prejemnice garancije) do naročiteljice garancije se zahteva le, da je bil znesek na podlagi (neutemeljeno unovčene) bančne garancije prejet – da je bila torej garancija honorirana; ne pa tudi, da je naročiteljica garancije zatrjevala in dokazala, da je banka kot garantka od nje izterjala na podlagi garancije izplačani znesek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012868
URS člen 26. ZIZ člen 286a, 289. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode - izvršilni postopek - protipravno ravnanje izvršitelja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali Republika Slovenija na podlagi 26. člena URS odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo povzroči izvršitelj upniku v izvršilnem postopku s svojim protipravnim ravnanjem (ker ni preverila sklenjenega zavarovanja izvršitelja, ker ni zahtevala od izvršitelja ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti in ker ga ni razrešila, ker ni imel sklenjenega ustreznega zavarovanja).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za izločitev sodnika
Okoliščina, ki vzbuja dvom o nepristranskosti sodnice, je lahko razlog za njeno izločitev po 6. točki 70. člena ZPP, ne more pa utemeljiti predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP ne dopušča prisoje nižje odškodnine od tiste, ki je določena v prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP?
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012879
ZFPPIPP člen 24. OZ člen 64, 106, 111, 111/2, 111/3.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - prodajna pogodba za nepremičnino - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od pogodbe - prepoved pobotanja - prenehanje obveznosti - dogovor o ari - ara - vrnitev are - vrnitev posojila
Dogovor o ari je realni kontrakt. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 64. člena OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Vendar pa to ne pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena le, če je ara plačana z izročitvijo denarnega zneska. Pomeni le, da zgolj obljuba, da bo ara dana, ne zadošča. Obveznost plačila are mora biti dejansko izpolnjena. Dejstvo, da je bila ara poravnana s kompenzacijo, ne vpliva na veljavnost prodajnih pogodb.
Oškodovanec ima v primeru prevozne pogodbe po CMR še vedno le eno terjatev, ki pa jo lahko uveljavlja od prevoznika, od zavarovalnice ali (solidarno) od obeh skupaj. Materialnopravna pravila glede obstoja oziroma izterljivosti te terjatve so urejena v CMR. Pravilo, ki ureja zastaranje neposrednega zahtevka iz 965. člena OZ, pa je določeno v petem odstavku 357. člena OZ. Ta določa, da neposredni zahtevek tretjega oškodovanca zastara v enakem času, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za škodo. Glede časa zastaranja oškodovanec ne more biti v slabšem položaju, če uveljavlja neposredni zahtevek od zavarovalnice. To pa pomeni, da pravila drugega odstavka 32. člena CMR ni mogoče razlagati tako, da bi se vprašanje zadržanja zastaranja zahtevka iz odgovornosti prevoznika drugače presojalo za zavarovalnico oziroma, da bi oškodovanec moral posebej zagotoviti predpostavko zadržanja zastaranja (direktnega) zahtevka do zavarovalnice. Edini ugovori, ki zmanjšujejo obveznost zavarovalnice v primerjavi z odgovorno osebo za škodo (zavarovancem), se lahko nanašajo zgolj na izključitvene oziroma omejitvene razloge, ki so opredeljeni v pogodbi o zavarovanju odgovornosti. V tem smislu je treba razumeti besedno zvezo ... največ do zneska njene obveznosti v prvem odstavku 965. člena OZ.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - gradbeno dovoljenje - odprava gradbenega dovoljenja - pretrganje vzročne zveze
Pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države ne gre za očitano izvotlitev ustavne pravice, pač pa za uporabo teh pravil, ki je prilagojena značilnostim javnopravne odškodninske odgovornosti za ravnanje ex iure imperii.
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za izplačilo izgubljenega dobička zaradi preprečenega opravljanja dejavnosti na lokaciji, na kateri ni bilo pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glavni razlog za nerealizacijo sanacije opuščene gramozne jame in v zvezi s tem nastale stroške ni bil v tem, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje odpravljeno (kar ga je izdal nepristojen organ), temveč v tem, da je bila tožeči stranki z odločbo gradbene inšpekcije že v letu 2010 naložena ustavitev sanacije gramoznice (ker jo je izvajala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem).
ZFPPIPP člen 131, 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - prekoračitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Ker sodišče druge stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane terjatve zakonske določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni upoštevalo, je odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je po zakonski fikciji tožeča stranka pred tem spremenila. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012135
ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 384, 384/1.
obstoj terjatve - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonsko pobotanje - dovoljenost revizije
Tožena stranka v reviziji utemeljeno opozarja, da je ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka tudi pobotanje terjatev stečajnega dolžnika s terjatvami upnika, ki so obstajale ob začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker takšen materialnopravni učinek nastane neposredno na podlagi zakona, postane vprašanje obstoja nasprotnih terjatev ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranki relevantno za pravilno ugotovitev višine obveznosti tožene stranke. Ob predpostavki obstoja nasprotnih terjatev veljata terjatvi za pobotani do višine nižje terjatve.
ZPP člen 347, 347/2, 347/3, 358, 358-5, 339/1. EZ člen 93a.
upravljanje večstanovanjske stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški ogrevanja - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave - pritožbena obravnava - sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
V obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje brez obravnave ugotovilo dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje ni oprlo svoje sodbe. V takem primeru je po presoji Vrhovnega sodišča dopolnitev postopka v skladu s tretjim odstavkom 347. člena ZPP dopustna le na pritožbeni obravnavi, saj bi bila strankam le na ta način zagotovljena neposrednost, pa tudi možnost izjavljanja in ustnega obravnavanja.
glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - pritožbena obravnava - povrnitev povzročene škode - prodaja delnic - fiduciarna pogodba - slovensko pravo - tuje pravo - razlaga pogodb - skupen namen pogodbenih strank - ustaljena sodna praksa
Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP). Ta, uvodna določba 347. člena ZPP, zgovorno pove, da ni nobenega avtomatizma pri odločanju drugostopenjskega sodišča o tem, ali bo razpisalo obravnavo ali pa bo odločilo brez obravnave. Potrebna je njegova ocena o potrebnosti obravnave.
Kot je pravilno pojasnilo že drugostopenjsko sodišče, naše pravo (OZ) ne ureja fiduciarnih pogodb. To ne pomeni, da jih ni mogoče sklepati, pač pa le, da morata pogodbeni stranki v celoti urediti svoje pogodbeno razmerje, ker pomanjkljive pogodbene ureditve ne morejo dopolnjevati (dispozitivne) zakonske določbe (razen s pomočjo temeljnih načel obligacijskih razmerij). Tipičen primer fiduciarne pogodbe, pravzaprav nekakšen prototip, je pogodba, s katero ena stranka (fiduciant) prenese na drugo stranko (fiduciarja) lastninsko pravico na kakšni svoji stvari, druga stranka pa se zaveže, da bo stvar pod določenimi pogoji obdržala in jo kasneje vrnila.
Pogodbeno določilo je skladno z ustaljeno sodno prakso sporno tedaj, če glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je izoblikovano, objektivno vzeto omogoča več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - sodnik pristojnega sodišča kot občan občine, ki je stranka v sporu - velik lokalni pomen spora
Okoliščina, da naj bi pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Novem mestu po vsej verjetnosti sodil sodnik, ki je občan občine - toženke, na območju katere leži pristojno sodišče, oziroma občan ene izmed bližnjih občin, ki nastopajo kot tožnice v tem sporu, ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
ZZD člen 88. ZPP člen 95, 95/1, 95/2, 98, 98/5, 192, 193, 377, 379, 379/2, 379/3. ZOR člen 25, 25/2, 210, 210/1, 360, 374, 388.
samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - gospodarska pogodba - kreditno razmerje - povrnitev sredstev - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zastaralni rok - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - dovoljene oblike sosporništva - dovoljenost revizije - splošno pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo - zavrženje revizije
Iz datuma sestave priloženega pooblastila tako izhaja, da je bilo sestavljeno več kot sedem mesecev pred izdajo izpodbijane sodbe in to v času, ko je bila zadeva sicer predložena v reševanje sodišču druge stopnje. Tudi po vsebini predstavlja predloženo pooblastilo splošno pooblastilo, iz katerega ne izhaja, da je izdano z namenom pooblastitve pooblaščenke za vložitev revizije.
Razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo kreditnega razmerja, ki ga je 88. členu ZZD izrecno dopuščal; zato je tudi razmerje med strankama Samoupravnega sporazuma treba razumeti kot gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR. Zato tudi za terjatve iz tega razmerja velja triletni zastaralni rok po 374. členu ZOR.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 25. 10. 2011 uveljavljala eventualno kumulacijo na aktivni strani, ki je ZPP ne ureja med dovoljenimi oblikami sosporništva. Položaj na aktivni strani v pravdi je drugačen. Če obstaja ena obveznost dolžnika in hkrati negotovost, komu mora dolžnik obveznost izpolniti, to pomeni, da se morebitni zahtevki več potencialnih upnikov med seboj materialnopravno izključujejo. Sodno varstvo svojega položaja lahko v pravdi uveljavlja vsak, ki zatrjuje, da ima takšno materialnopravno upravičenje. Drug potencialni upnik lahko v primeru, ko že teče pravda med prvim upnikom in dolžnikom, nastopi zgolj v vlogi glavnega intervenienta (193. člen ZPP). Takšne oblike sodnega varstva prva tožnica ni uveljavljala.