ZFPPIPP člen 305, 305/1. ZZK-1 člen 18, 246, 246/1. SPZ člen 146, 146/1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 14.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - vpis hipoteke - predmet varstva - maksimalni znesek jamstva - obseg zavarovanja - bodoče terjatve
Sodišče druge stopnje je iz vsebine dodatka k pogodbi iz leta 2007 - da sta pravdni stranki s tem dodatkom (tudi) razširili zavarovanje na parc. št. 4247/2 - materialnopravno zmotno sklepalo, da je tudi ta del zavarovanja treba presojati enako kot hipoteke, ki so bile vpisane pri preostalih nepremičninah že v letu 2001. Glede na ugotovitev, da vknjižba zavarovanja ne vsebuje izrecne opredelitve, da gre za maksimalno hipoteko (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), je sodišče druge stopnje v nasprotju z 18. členom ZZK-1 takšni vknjižbi pri nepremičnini z oznako ID-5 pripisalo učinek maksimalne hipoteke. To pa pomeni, da takšna vknjižba na tej nepremičnini ne more predstavljati ustreznega zavarovanja za terjatve, ki ob sklenitvi dodatka SV 622/2007 še niso obstajale.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi - listina v tujem jeziku - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - dopuščena revizija
Smisel določbe drugega odstavka 226. člena ZPP je v tem, da se s predložitvijo overjenega prevoda zagotovi, da listine, sestavljene v tujem jeziku, prevede za to pristojna oseba, ki z overitvijo prevoda jamči, da prevod ustreza vsebini listine v tujem jeziku. Sodišče samo, tudi če gre za jezik, ki ga sodnik, ki sodi v zadevi, pozna, ne more nadomestiti overjenega prevoda.
V konkretnem primeru gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj brez overjenega prevoda ni mogoče ugotoviti, ali so bile izjave prič in sodbi madžarskega delovnega sodišča prevedeni v slovenščino tako, da prevod ustreza vsebini originala, sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Pri tem je odločilno tudi, da argumentov, na podlagi katerih je bilo ugodeno zahtevku, sodišči prve in druge stopnje nista utemeljili na drugih izvedenih dokazih.
dovoljenost revizije - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - spor v zvezi s stečajnim postopkom - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - zavrženje revizije
Drugi odstavek 481. člena ZPP določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena, ki predpisuje subjektivni kriterij za opredelitev gospodarskih sporov, pravila postopka o gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Res gre za izjemo od pravila, vendar gre za izjemo od subjektivnega kriterija za opredelitev gospodarskega spora. V 483. členu ZPP pa so določeni objektivni kriteriji za opredelitev gospodarskih sporov. Drugi odstavek 481. člena ZPP se tako na te objektivne kriterije ne nanaša.
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - normalen tek stvari - posebne okoliščine - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna izgubljene koristi - fiksni stroški - amortizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načeloma sicer drži, da se pri izračunu izgubljenega dobička fiksni stroški, kamor sodi tudi amortizacija, ne upoštevajo, saj ne nastanejo zaradi škodnega dogodka, ampak so rezultat celotnega poslovanja. Navedeno je relevantno predvsem v primerih, ko zaradi škodnega dogodka odpade uresničitev enega oziroma nekaterih pravnih poslov, v zvezi s katerimi je oškodovanec računal, da bo ustvaril dobiček. V konkretnem primeru pa je celotno poslovanje z gostinskim lokalom tožeče stranke že pred škodnim dogodkom povzročalo izgubo, škodni dogodek pa je prav tako vplival na celotno poslovanje z lokalom. Fiksnih stroškov poslovanja zato v tem primeru ni mogoče enostavno izločiti in jih šteti za irelevantne. Predstavljajo namreč del celotne dejavnosti gostinskega lokala, prav tako pa naj bi po trditvah tožeče stranke prenehanje celotne dejavnosti zaradi škodnega dogodka povzročilo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - SODNI REGISTER
VS00010673
ZSReg člen 2, 4, 4/1, 4/1-7, 8, 8/1. ZZ člen 57, 57/2, 58, 58/2. ZKL člen 11, 11/1. Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (2008) člen 15, 15/1.
vpis v sodni register - javni zavod - zastopanje - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - omejitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis omejitev zastopnika - omejitve zastopanja, določene s podzakonskim aktom - učinek proti tretjim - dopuščena revizija
Omejitev zastopanja javnega zavoda, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim osebam brez pravnega učinka, in to kljub temu, da je bil sklep, ki omejuje pooblastila zakonitega zastopnika, objavljen v Uradnem listu.
ZZK-1 člen 5, 6, 79, 124, 125, 125/1, 149, 149/5, 244, 244/2, 244/3. ZFPPIPP člen 275, 275/3. ZPP člen 483, 483-6.
izpodbojni zahtevek - izbrisna tožba - preuranjenost zahtevka - vknjižba v zemljiško knjigo - vložitev zemljiškoknjižnega predloga - publicitetni učinek - vložitev izbrisne tožbe pred opravo vknjižbe pravice - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - gospodarski spor - dopuščena revizija
Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1). Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice (in to pridobitev predznamovala pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe), upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Uveljavljanje zgolj zahtevka zaradi neveljavnosti podlage za predlagani vpis pravice (ugotovitev ničnosti podlage oziroma uveljavljanje izpodbojnosti) samo po sebi ne zagotavlja tožniku enakovrednega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam, saj ne gre za spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek je mogoče doseči le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.
Učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 104.212,40 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje.
Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno in očitno] nesorazmerje med vrednostjo izpolnitev pogodbenih strank.
Prikriti prenosi premoženja (prikrita vračila vložka), ki so posledica nesorazmernih pogodbenih obveznosti v okviru pravnih poslov, ki sta jih sklenila družba in delničar, so namreč v nasprotju s temeljno prepovedjo vračila vložka, saj družba z njimi delničarju zagotovi posebno korist, ki je tretji osebi v enakih pogojih ne bi. Gre za korist, ki jo je deležen zgolj delničar, in to v breme premoženja družbe (kar ima za posledico zmanjšanje premoženja družbe oziroma preprečitev njegovega povečanja).
Glede na relevantne določbe ZGD-1 je pravno pomembno in upoštevno korporacijskopravno razmerje med družbo (tožnico) in delničarko (pravno prednico toženke). Zahtevek za vrnitev prepovedanega plačila je namreč poseben korporacijskopravni zahtevek. Zato je pomembna pravna presoja, ali je šlo za prepovedano plačilo po določbah zakona, ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila poslovanja gospodarskih družb, ne pa obligacijskopravno (poroštveno) razmerje med porokom in dolžnikom oziroma med upnikom in porokom, kar posledično pomeni, da ni utemeljeno sklicevanje revidentke na causo za izdajo poroštva, ki naj bi izhajala iz razmerja med porokinjo (tožnico) in kreditojemalko (drugo družbo). Čeprav morda zahtevek družbe po splošnih pravilih obligacijskega prava o vračanju neupravičeno pridobljenega ne bi bil utemeljen, pa je lahko utemeljen po pravilih korporacijskega prava, v katerem nad varstvom interesov prejemnice (posamezne delničarke) prevlada temeljno načelo ohranitve kapitala z namenom varstva upnikov.
Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008661
ZDKDPŠ člen 2. ZZZPB člen 6c, 6c/2, 6/4, 6č. ZPP člen 181, 212, 347, 358. OZ člen 183, 190. URS člen 25, 26. - člen 11, 13. ZPP člen 212, 347, 347/1, 339, 339/2-14.
koncesija - posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo koncesijskih dajatev - upravni postopek - acta iure imperii - podelitev koncesij - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odškodninska odgovornost države - kršitev kontrahirne dolžnosti - podaljšanje pogodbe - dokazno breme - trditveno breme - sklicevanje na priloge - ugotovitvena sodba - pravica do pravnega sredstva
Postopek podelitve (in podaljšanja) kot tudi postopek odvzema koncesije je upravni postopek, saj ministrstvo o podelitvi koncesije odloča z odločbo v upravnem postopku; v tem postopku država nedvomno deluje kot iure imperi.
Ugotovitvena sodba glede na njene učinke na trenutek nastanka zamude nima vpliva.
Pravica do pritožbe je spoštovana, če je zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem; iz te pravice pa ne izhaja, da bi moralo v primeru, kadar instančno sodišče spremeni odločbo nižjega sodišča, biti zoper odločitev instančnega sodišča zagotovljeno nadaljnje pravno sredstvo.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00009780
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6.
upravljanje družbe - odgovornost poslovodje - skrbnost in odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - povrnitev škode - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je ravnanje poslovodje ustrezalo pravnemu standardu skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika z vidika pridobitve zadostnih informacij za sprejem poslovne odločitve.
OZ člen 39, 86, 86/1, 119, 119/1, 239, 239/2, 1051, 1051/3, 1057, 1057/2. ZIntPK člen 14, 14/1.
kupoprodajna pogodba - terminska prodaja delnic - ničnost pogodbe - neizpolnitev pogodbe - vrnitev danega - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - protikorupcijska klavzula - zmotna uporaba materialnega prava
Trditve tožene stranke je mogoče razumeti kot zatrjevanje dogovora v smislu poravnave, ki naj bi zaradi neizpolnitve Pogodbe iz razlogov na strani tožeče stranke toženi stranki zagotovila nadomestitev nerealiziranega pozitivnega pogodbenega interesa, ki ga je tožena stranka zasledovala pri sklenitvi Pogodbe. Odškodninsko varstvo pogodbi zveste stranke daje drugi odstavek 239. člena OZ. Če bi bile te predpostavke izpolnjene, bi bila opredelitev višine odmene oškodovani pogodbeni stranki lahko dopusten predmet poravnave, zato na ničnost ne bi bilo mogoče sklepati že iz nesorazmerja, ki se kaže v tem, da je samo ena stranka prevzela zavezo izpolnitve nasprotni stranki. S tem, ko je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da je takšen dogovor v vsakem primeru nedopusten, je nepravilno uporabilo materialno pravo.
družbena lastnina - lastninjenje stavbnih zemljišč - zazidano stavbno zemljišče - prenos nepremičnin - neodplačni prenos - lastnina občin - avtentična razlaga zakona
Sklad je ustanovljen zato, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije (4. člen ZSKS). Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ni pooblaščen. Zato je edino razumno, da se stavbna zemljišča, ki jih je prejel v upravljanje, prenesejo drugemu lastniku.
Sklad bi lahko na nezazidanem stavbnem zemljišču še vedno gospodaril v skladu z namenom, za katerega je bil ustanovljen, ne pa tudi na zazidanem (stavbnem) zemljišču. Če so bila nezazidana stavbna zemljišča prenesena na občine, potem je toliko več razlogov za prenos na občine zazidanih stavbnih zemljišč.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Izpodbijani znesek tako ne dosega revizijskega praga iz 490. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče ne dopusti revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil pravnomočno končan (obnovitveni) postopek v gospodarski zadevi, v kateri vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR.
dopuščena revizija - prepoved konkurence - direktor družbe - nekdanji družbenik
Revizija se dopusti glede zahtevka za plačilo 112.379,87 EUR z zamudnimi obrestmi glede vprašanja, ali ravnanje toženca v okoliščinah konkretnega primera predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi glede na določbe družbene pogodbe (statutarna prepoved konkurence) in določbe ZGD-1 (zakonska prepoved konkurence).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00008686
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - uporaba glasbenih posnetkov - predvajanje glasbe prek interneta - višina nadomestila
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kaj predstavlja pravno podlago za določitev višine nadomestil za uporabo glasbenih posnetkov na internetu v obdobju po 1. 1. 2012,
- ali na višino nadomestila za javno priobčevanje fonogramov vpliva število radijskih programov, ki jih radiodifuzna organizacija oddaja preko interneta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00008677
ZGD-1 člen 297, 297/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - preložitev skupščine - rok za sklic skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka veljavno preložila sklicano skupščino, ne da bi upoštevala trideset dnevni sklicni rok po prvem odstavku 297. členu ZGD-1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim
V primeru pravdnega postopka, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, faza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge (dopolnitve tožbe) tožeče stranke toženi stranki, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.
Le takrat, ko stečajni postopek že teče, ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. Krajevna pristojnost sodišča se po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinki začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe (oziroma pred vložitvijo predloga za izvršbo v primeru pravdnega postopka, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).