Če je treba nejasna pravila pogodbe razlagati v korist druge stranke v primeru, ko ima prva stranka zgolj močnejši položaj pri kreiranju pogodbene vsebine znotraj pogodbene avtonomije, to še toliko bolj velja v primeru, ko pravni red omogoča eni stranki obligacijskega razmerja, da sama oblikuje pravno pravilo, ki bo urejalo to dvostransko razmerje.
spor o pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - posojilna pogodba - prvo procesno dejanje
63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00014757
OZ člen 505. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kritni kup
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialno pravilna uporaba določb o kritnem kupu (505. člen OZ) za stvar, ki je predmet pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama.
koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje za določen čas - odpoved koncesijske pogodbe, sklenjene za določen čas
Določba 42. člena ZGJS je kogentna. Na njeni podlagi je odpoved koncesijske pogodbe mogoča le v primeru pogodbenih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas.
Zagotovljen namen odškodninske odgovornosti z vzpostavitvijo premoženjskega položaja tožene stranke, ki bi ga imela, če ne bi bilo ravnanja odgovorne osebe, pa ne more ostati brez posledic na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, v katerem so bile medsebojne obveznosti vezane tudi na obravnavani premoženjski položaj tožene stranke v sklenjenih pogodbenih razmerjih z zavarovanci. Ker so bile obveznosti pravdnih strank v Pozavarovalni pogodbi vezane na pogodbena razmerja tožene stranke s tretjimi, je pri opredelitvi obveznosti tožene stranke po Pozavarovalni pogodbi treba upoštevati tudi izboljšan premoženjski položaj tožene stranke v pogodbah s tretjimi preko uveljavljene odškodninske odgovornosti.
Celotni znesek, ki ga je tožena stranka prejela iz naslova prisojene odškodnine z obrestmi, pomeni ohranitev premoženjskopravnega položaja, povezanega z zavarovalnimi premijami v pogodbenih razmerjih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti glede na čas, ko je tako prisojeno upravičenje tudi prejela. Zato je utemeljeno stališče tožeče stranke v reviziji, da je ob upoštevanju temeljnega principa kvotnega pozavarovanja (porazdelitev po kvotah glede zavarovalne vsote, premije in škod), ki sta ga pravdni stranki vključili v Pozavarovalne pogodbe, treba tudi prisojene zamudne obresti, ki jih je prejela tožena stranka, upoštevati v osnovo za izračun pozavarovalne premije tožene stranke.
temeljna načela obligacijskega prava - kršitev temeljnih načel - izročitev nepremičnin - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da je bilo zadevno zemljišča na dan sklenitve Pogodbe obremenjeno s hipotekami, kar je po materialnopravni presoji Vrhovnega sodišča odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, kateremu tožeča stranka z revizijo ni oporekala, pri čemer tudi ni pojasnila (substancirala) podlage za prenehanje bremen na vtoževanih nepremičninah.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je revidentka oprla na kršitve nekaterih temeljnih načel obligacijskega prava: na kršitev dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (iz 9. člena OZ), načela enake vrednosti dajatev (iz 8. člena OZ) ter načela vestnosti in poštenja (iz 5. člena OZ). Temeljna načela obligacijskega prava so sicer podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, v primeru spora pa tudi za odločanje v njem. Vendar pa gre pri navedbah revidentke za posplošeno sklicevanje na navedena načela, katerega ni mogoče upoštevati, saj revidentka obligacijskim pravnim normam ni dala konkretne, dovolj določene vsebine, ki bi kazala na zmotno pravno oceno sodišča druge stopnje. Revidentka je sicer navedla nekatera dejstva, vendar pa njihovega neupoštevanja ni uspela povezati z abstraktnim dejanskim stanom 9., 8. in 5. člena OZ. Poleg tega je revizijsko sodišče upoštevalo, da za kršitev navedenih temeljnih načel v I. poglavju OZ niso predpisane sankcije, kar pomeni, da samo na njihovi podlagi, brez povezave z drugimi določbami OZ, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja (pravice) tretjih.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - zastava terjatve - podaljšanje roka za vrnitev - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je sprejela odločitev o podaljšanju kredita in sklenila dodatek k kreditni pogodbi, s katerim je podaljšala rok vračila kredita do 15. 3. 2013, pretrgala vzročno zvezo med zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožene stranke, ki denarnih sredstev, ki so bila predmet zastavljene terjatve, kljub obvestilu o zastavi terjatve ni nakazala toženi stranki ampak neposredno zastavitelju.
224. člen ZPP je sistemsko umeščen v osemnajsto poglavje ZPP, ki ureja dokaze in izvajanje dokazov. Ta člen zato ureja dokazna pravila glede dokazovanja z listinami. Med drugim je v prvem odstavku urejeno tudi dokazno pravilo o domnevi pristnosti javne listine in o resničnosti njene vsebine. Četrti odstavek tega člena ZPP pa ureja pravilo o izpodbojnosti teh dokaznih pravil. Vsa ta dokazna pravila v 224. členu ZPP služijo dokazovanju pravnorelevantnih dejstev glede (dopustnih) tožbenih zahtevkov. S temi dokaznimi pravili se zato ne širi pojma pristnosti listine kot dopustne izjeme za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka po prvem odstavku 181. člena ZPP.
Že sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbo 21. člena ZIZ, da mora biti vsebina dolžnega ravnanja v izvršilnem naslovu opredeljena tako, da bo izvršilnemu sodišču jasna brez nadaljnjega pravnega sklepanja. Če gre za denarno izpolnitev, mora biti določno opredeljena višina denarnega zneska, ki ga mora plačati. Če gre za nedenarno izpolnitev, pa mora biti opredeljena tako, da bo izvršilnemu sodišču, ki odloča po načelu stroge formalne legalitete, vsebina dolžne izpolnitve jasna iz samega zapisa v izvršilnem naslovu (izreku sodbe). Takšna konkretizacija izpolnitve zato ni zagotovljena v primeru, ko bi bila določena z nedoločenimi pravnimi standardi ali s citiranjem posameznih norm splošnega predpisa oziroma s sklicevanjem na posamezne splošne predpise oziroma sklenjene pogodbe.
varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - oglaševanje - celostna podoba izdelka - ustvarjanje zmede na trgu - določnost tožbenega zahtevka
Na zaznavo potrošnika vplivajo vsi elementi na vrečki, njihova razporeditev in barvna kombinacija.
Rdeča barva na zgornjem delu vrečke je eden izmed bistvenih oblikovnih elementov izdelkov obeh pravdnih strank. Vendar pa ni edini. Nezanemarljivi so tudi ostali elementi na vrečki. Vsi ti elementi kot celota tvorijo izdelek tožeče stranke in tudi izdelek tožene stranke. Te elemente sicer omenja in poudarja tudi tožeča stranka, ko trdi, da so si izdelki pravdnih strank podobni tudi glede ostalih sestavin. Vendar pa v tožbenem zahtevku ti ostali elementi na noben način niso zajeti. Omejitev zahtevka le na polje rdeče obarvanosti ter na dimenzije vrečke ne zadostuje za določno opredelitev prepovedanega ravnanja. Prepovedano ravnanje tožene stranke na tak način ni dovolj konkretizirano.
ZDDV-1 člen 41, 41/1, 41/2. OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2, 190. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 98. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 50, 50/1-10.
V odločbi navedeni pravni viri v celoti pritrjujejo stališču sodišč prve in druge stopnje, da je odločilen kriterij, naveden v 4. točki Priloge I k ZDDV-1, da so izdelki namenjeni izključno za osebno rabo. Ker je Priloga I v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDDV-1 sestavni del zakona, tudi opredelitve medicinske opreme v 10. točki prvega odstavka 50. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (ki je podzakonski predpis) ni mogoče razlagati brez upoštevanja navedenega temeljnega kriterija, opredeljenega v ZDDV-1. Glede na dejansko ugotovitev, da so bile dobavljene vrečke namenjene uporabi v transfuzijskih centrih tožeče stranke, je pravilno stališče, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo nižje davčne stopnje pri dobavi spornega blaga tožeči stranki.
ZPP člen 32, 32-7, 481, 481/1. ZIZ člen 15. ZKme-1 člen 5, 100.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 545, 545/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2.
delniška družba (d. d.) - prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - korporacijsko pravni zahtevek - pasivna legitimacija tretjega - dejanski koncern - zagotovitev zavarovanja za obvladujočo družbo - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - ničen pravni posel - pravni posel, ki nasprotuje prisilnim predpisom - dobra vera - slaba vera
ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Enako velja za zahtevek družbe zoper tretjo osebo, ki temelji na 233. členu v zvezi z 227. členom ZGD-1. Vrnitveni zahtevek, ki je urejen v 233. členu ZGD-1, je korporacijskopravni zahtevek. Kot takega ga je mogoče uveljavljati le v razmerju med družbo in delničarjem. Ne gre za osebe, ki izplačilo prejmejo v zvezi z zasledovanjem svojega poslovnega interesa (na primer banke, ki zagotovijo posojilo v zameno za zavarovanje vračila posojenega zneska), kot je v konkretnem primeru tožena stranka.
Tožena stranka bi bila lahko v obravnavanem primeru pasivno stvarno legitimirana le na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo ničnost pravnih poslov. Sklenitev pravnega posla, ki predstavlja prikrito vračilo vložka, je prepovedana v razmerju med družbo in družbenikom oziroma z njim povezano tretjo osebo. Sklenitev pogodbe o zavarovanju posojila kreditodajalcu ni prepovedana. Ker sklenitev pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev toženi stranki ni prepovedana, pogodba ni nična sama po sebi (drugi odstavek 86. člena OZ). V primeru, da je tožena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala v slabi veri, pa je pogodba nična zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ). Če kreditodajalec ve za to, da je sklenitev takega pravnega posla nedovoljena, ker pomeni vračilo vložka delničarju, in kljub temu pogodbo o zavarovanju sklene, namreč tudi sam prekrši kogentne določbe ZGD-1.
Dobra vera se domneva, zato je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožeča stranka, ki toženi stranki očita slabovernost, tista, ki bi morala slednjo tudi dokazati. Dokazati mora, da je tožena stranka vedela ali bi morala vedeti, da je sklenitev spornega pravnega posla prepovedana (da je v nasprotju s prisilno določbo 227. člena ZGD-1). V primeru, da bi bile podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v dovoljenost sklenitve pogodbe o zavarovanju, bi morala tožena stranka preverjati ali pogodba o zavarovanju, ki ga je tožeča stranka zagotovila za obvladujočo družbo, predstavlja prepovedan pravni posel v smislu 227. člena ZGD-1. Ker se tožena stranka ukvarja s financiranjem kot profesionalno dejavnostjo, bi tak sum terjal njeno nadaljnje poizvedovanje. Obstoj dejanskega koncerna pa za tak dvom sam po sebi ne zadošča.
ZOdvT člen 18. ZOdv člen 17. ZPP člen 367a, 367a/1.
odvetniški stroški - nagrada za uspeh - kumulacija - odvetniška tarifa - pogodbena določila - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je na podlagi 17. člena ZOdv v zvezi z 18. členom Odvetniške tarife iz leta 2003 prepovedano kumuliranje nagrade za uspeh odvetnika (Pactum de quota litis) z drugo metodo zaračunavanja plačila odvetniških storitev, ki izhaja iz pogodbe o plačilu odvetniških storitev, sklenjene med pravdnima strankama.
ZFPPIPP člen 121, 210, 210/1. ZOdvT člen 21, 21/1, 28, 28/1. ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
prisilna poravnava - stroški postopka
S sklepom o potrditvi prisilne poravnave sodišče odloči, da se potrdi prisilna poravnava, ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, odloči o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in naloži dolžniku, da upnikom plača te terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP). To pomeni, da tudi v primeru sklepa o potrditvi prisilne poravnave ne gre le za sklep procesno-tehnične narave, ampak za meritorni sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica dolžnika, da odgovori na vložene pritožbe upnikov oziroma delničarjev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku
Dolgotrajnega reševanja zadeve, ki naj bi ga povzročilo sodišče, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni mogoče razlagati v skladu s pravnim standardom "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/3, 88, 112, 118, 119, 119/1.
najemna pogodba za poslovni prostor - ničnost pogodbe - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - načelo enake vrednosti dajatev - oderuška pogodba - nasprotovanje moralnim načelom - nedopustnost podlage - nedopusten nagib - spremenjene okoliščine - razveza najemne pogodbe
Ob nezatrjevanju drugih okoliščin, ki bi utemeljevale nedopustnost pogodbene podlage oziroma nedopustnost nagiba se izkaže kot pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da ugotavljanje primernosti višine najemnine ni odločilno za presojo ničnosti Najemne pogodbe.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do subjektivnega elementa oderuštva iz prvega odstavka 119. člena OZ tako, da ta element ne more biti izpolnjen na strani najemnice, ki je kot hčerinska družba odvisna družba svoje matere in ne obratno. Da bi tožeča stranka s pritožbo lahko uspešno izpodbila presojo sodišča prve stopnje glede oderuštva pogodbe, bi torej morala izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o obeh kumulativnih predpostavkah oderuštva.
Tudi sicer bi morebitno nesorazmerje pri dogovorjeni odškodnini lahko bilo podlaga le za delno ničnost Najemne pogodbe (88. člen OZ), ki bi jo morala tožeča stranka ustrezno utemeljiti. Glede nesorazmerne pogodbene kazni pa že zakon daje zavezancu za plačilo pogodbene kazni oblikovalno tožbeno upravičenje za zmanjšanje takšne obveznosti (252. člen OZ).
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
Dolžnikovi nepremičnini, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajata na območju katastrske občine št. ... A. Ta katastrska občina z navedeno številko sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani in ne v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kot je v svojem sklepu zapisalo Okrajno sodišče v Domžalah.
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatev - posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - navidezna (simulirana) pogodba - slamnati mož
Z namenom zaščite svojega pravnega položaja in uresničitve svojih interesov lahko upnik po 201. členu ZIZ opravi vsa procesna dejanja, ki (lahko) rezultirajo v ugotovljenem neobstoju terjatve, drugače ugotovljeni njeni višini ali slabšem vrstnem redu. Zato lahko upnik na podlagi 201. člena ZIZ izpodbija terjatev drugega upnika (enako njeno višino in vrstni red) s kakršnim koli zahtevkom, s katerim lahko doseže v zakonski določbi opisan učinek, to je izpodbitje same terjatve, njene višine ali vrstnega reda.
Pravna usoda ene pogodbe je odvisna od pravne usode druge pogodbe (le), kadar je volja pogodbenih strank usmerjena v to, da posamezne povezane pogodbe medsebojno lahko obstajajo ali padejo.
družba z omejeno odgovornostjo - poslovodenje družb - vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodje - pridobitev protipravne premoženjske koristi - zahtevek družbe proti poslovodji - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščine
S poslovodenjem praviloma ni mišljeno opravljanje poslov, to je izvajanje dejavnosti podjetja, temveč vodenje podjetja. Pri vodenju poslov gre namreč praviloma za vodilna dela in naloge, za vodenje družbe in njenih poslov, ki je v domeni uprave. Kot poslovodstvo tako na splošno razumemo operativno vodenje delovanja družbe, ki pa obsega tudi vodenje finančnega poslovanja in skrb za zakonitost poslovanja. Prav pooblastila, ki jih je toženi stranki kot poslovodji dajal ta položaj, pa je tožena stranka izrabila pri poslovodenju (vodenju in nadziranju finančnega poslovanja družbe) na škodo družbe.
V konkretnem primeru gre torej za prikrajšanje v zvezi s poslovodenjem. Tožena stranka je namreč protipravno premoženjsko korist pridobila kot začasni direktor gospodarske družbe, in to pri vodenju finančnega poslovanja družbe, pri poslovanju z njenim transakcijskim računom, ko je kot poslovodja »odrejala gotovinske dvige« (nakar so podrejeni »po nje[n]ih navodilih« dvigali gotovino in ji jo izročali). Dajanje odredb pa je značilnost poslovodenja.