dopuščena revizija - pristop k dolgu - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - odgovornost prevzemnika - pisna pogodba - dejanski prevzem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odgovornost po 433. členu OZ podana le v primeru, ko je podlaga za prenos kakšne premoženjske celote ali njenega posameznega dela pisna pogodba, oziroma ali za odgovornost po 433. členu OZ zadošča dejanski prevzem premoženja, kar bi ustrezalo ustnemu dogovoru.
Dejstvo, da je bila Pogodba najprej spremenjena s pisnim dodatkom in kasneje še ustno, na vprašanje enovitosti med tožečo stranko in družbo D., d.o.o. sklenjenega posla (pogodbe) ne vpliva. Sodišče druge stopnje je pogodbo "razčlenilo" zato, da je ugotovilo, v kakšnem obsegu je toženka pristopila k dolgu družbe D., d.o.o.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v primeru sklenjene špedicijske pogodbe stojnina, ki jo prevozniku plača špediter in jo nato terja od naročnika storitve, v razmerju med špediterjem in naročnikom, naravo stroška v smislu 865. člena OZ ali gre za pogodbeno odškodninsko obveznost.
Z ugotovitvijo neobstoja razlikovalnega učinka bi sodišče ugotovilo absolutni razlog za zavrnitev znamke. Tega pa ni mogoče ugotavljati izven postopka za ugotovitev ničnosti znamke, ki se začne na podlagi posebne tožbe po 114. členu ZIL-1. Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic. Postopek za ugotovitev ničnosti znamke je namreč poseben postopek, takega postopka pa tožena stranka ni sprožila.
47. člen ZIL-1 je treba obravnavati tudi v povezavi z 48. členom ZIL-1, ki omejuje pravice imetnika znamke. Navedena določba našteva primere, v katerih imetnik znamke tretjim v gospodarskem prometu ne more prepovedati, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo imena, naslove, označbe, znake ali znamke.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo glede na okoliščine konkretnega primera pravilno razporejeno trditveno in dokazno breme pri uporabi 648. člena OZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica iz zavarovanja odgovornosti svojemu zavarovancu, če je oškodovanec kot navadna sospornika tožil oba in je zavarovanca zastopal odvetnik, dolžna povrniti znesek nad zneskom, na katerega sta bila solidarno obsojena oba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026311
OZ člen 648. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se 648. člen OZ, v delu, ki določa posledice odstopa od pogodbe, uporablja tudi v primeru, ko gre za odstop od pogodbe na podlagi pogodbeno dogovorjene opcije, da lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe z dogovorjenim odpovednim rokom.
URS člen 156. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT člen 12, 12/1.
zahteva za oceno ustavnosti - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odmera stroškov zastopanja - ZOdvT
Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja o stroških revizijskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).
URS člen 156. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT člen 12, 12/1.
zahteva za oceno ustavnosti - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odmera stroškov zastopanja - ZOdvT
Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja o stroških revizijskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).
SPZ člen 128, 128/3, 180. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 3, 56, 57, 70, 71.
pogodba o sofinanciranju - sredstva evropske kohezijske politike - namenska uporaba sredstev - zastavna pogodba - zastava terjatve - upravna pogodba - dopustnost zastave terjatve - podaljšanje roka za vrnitev - dopuščena revizija
V pogodbi o sofinanciranju tožeča stranka ni nastopala kot upravičenec v smislu Uredbe št. 1083/2006. Tudi družba A. kot upravičenec na podlagi te pogodbe ni pridobila civilnopravne terjatve do tožene stranke, ki bi bila v pravnem prometu. Tako upravičenje zato ne more biti predmet zastavne pravice (tretji odstavek 128. člena ZSP). Zastavna pogodba, ki jo je sklenila tožeča stranka z A. ni mogla ustvariti pravnega učinka na podlagi 180. člena SPZ, da bi morala tožena stranka nepovratna javna sredstva po Pogodbi o sofinanciranju izplačati tožeči stranki. S tem, ko je A. d. o. o. nakazala sporni znesek, ni ravnala v nasprotju s 180. členom SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031020
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožeča stranka upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP le v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo in je bila izdana odločba o invalidnosti, ali tudi v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca in odločba o invalidnosti ni bila izdana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00031212
ZPSPP člen 28. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi odstopa od pogodbe po 28. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih potrebna sodna intervencija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00020441
ZGD-1 člen 501, 501/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - razlogi za izstop
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali porušeni osebni odnosi med družbeniki predstavljajo utemeljen razlog za izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo v smislu drugega odstavka 501. člena ZGD-1.
odpoklic predsednika uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta
Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali člana uprave v takšnih okoliščinah ni treba izkazati in konkretizirati negativnega vpliva na vodenje poslov in družbo, natančneje na njena zunanja razmerja do poslovnih partnerjev ali na poslovne rezultate.
OZ člen 287, 364, 364/2. ZPP člen 236, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4, 370, 370/3.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pripoznava dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodbe ni mogoče preizkusiti
Pripoznava dolga mora biti jasna, nepogojna in določena. Iz izjave ali konkludentnega ravnanja mora biti razvidna pravna podlaga terjatve. Iz primeroma naštetih konkludentnih ravnanj v drugem odstavku 364. člena OZ, ki predstavljajo pripoznavo dolga, je mogoče razbrati, da mora iz ravnanja dolžnika jasno izhajati, da je njegov namen priznati obstoj dolga do upnika. Gre za ravnanja, usmerjena v poplačilo obveznosti. Zgolj omembe kredita v poslovnem načrtu pa ni mogoče opredeliti za takšno ravnanje.
sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost
Glede povrnitve premoženjske škode ZVPSBNO v 21. členu posebej predpisuje objektivno odgovornost države in uporabo meril za odmero odškodnine iz 4. in 16. člena tega zakona, v ostalem pa napotuje na uporabo določb obligacijskega zakonika o povrnitvi premoženjske škode. Prav v vseh relevantnih določbah (26. člen Ustave, 131. člen OZ, 21. člen ZVPSBNO) pa je popolnoma jasno predpisana odgovornost za škodo, povzročeno z nedopustnim ravnanjem. Brez vzročne zveze med konkretnim protipravnim ravnanjem državnih organov (v obravnavanem primeru pravdnega sodišča) in nastalo škodo zato ne more biti odškodninske odgovornosti države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00023401
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je štelo, da je pritožbena navedba, da toženec ni pridobil informacij o finančnem stanju poslovnega subjekta, s katerim je sklepal posel, nedovoljena pritožbena novota in se zato o njej ni izreklo,
- ali je tožena stranka ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ko je kljub temu, da pogodbena stranka ni prostovoljno plačala kupnine, unovčenje menice ni bilo uspešno, tožeča stranka pa je prišla do poplačila šele s prodajo nepremičnine, soglašala z novo dobavo blaga pogodbeni stranki po isti pogodbi.
OZ člen 59, 64, 64/1, 65, 82, 82/1, 82/2, 83, 111. ZPP člen 226, 226/2.
razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - namenska razlaga - prevod listin v tujem jeziku - depozit - ara - neprimeren dokaz - novote v revizijskem postopku
Besedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.
kupna pogodba - predmet pogodbe - kritni kup - generična stvar - individualno določena stvar - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre - dopuščena revizija
Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu.
Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kažeta dejstvi, da je bila vtoževana odškodnina zmanjšana za 10 % (zaradi tega, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več), in dejstvo, da pri sporni varilni napravi ni šlo za generično (po vrsti določeno), temveč za individualno stvar. Na individualnost varilne naprave namreč kaže to, da sta pogodba in priložena skica specificirali način izdelave in lastnosti naprave. Da je šlo za strogo namensko napravo, kaže tudi to, da je bila predmet enkratne izdelave za znanega kupca, po naročilu, ne pa na zalogo. Čeprav pa je naprava, ki je bila namenjena za kritje, očitno (po lastnostih in izdelavi) ustrezala napravi, ki je bila predmet prv(otn)e pogodbe.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019249
OZ člen 18, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
Sklicevanje na pozitivno pravno ureditev ne daje podlage za avtomatično sklepanje o neposlovni odškodninski odgovornosti naročnika (toženke), če do izvajanja posla ne pride na predpisan način. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti se kot merilo za presojo protipravnosti uporablja predvidljivost negativne posledice ravnanja. Pri opustitvenih ravnanjih se presoja, ali je bilo v času opustitve mogoče tudi predvideti negativno posledico, ki bi iz takšne opustitve izhajala.
Okoliščine obravnavane zadeve ne kažejo, da bi bilo že v času toženkine opustitve zahteve po predložitvi bančne garancije, ki je bila predvidena v 10-dnevnem roku po podpisu Pogodbe (2. 12. 2009), mogoče sklepati o konkretni negativni posledici takšne opustitve, to je v neplačilu podizvajalcev v času, ko so bila dela že opravljena in ko je tožnica na toženko naslovila zahtevek za plačilo približno leto dni po podpisu pogodbe (decembra 2010).
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve