etažna lastnina - podzemna garaža - oblikovanje etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - skupni del stavbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - dopuščena revizija
To, da v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno, da postane etažna lastnina tudi stavbna pravica na nepremičnini, na kateri ali pod katero je v določenem delu zgrajena zgradba, ne pomeni, da etažna lastnina na zgradbi ni nastala in da lastniki posameznih delov zgradbe niso postali imetniki stavbne pravice po idealnih deležih.
Po naravi stvari je položaj proizvajalca blaga, ki želi uveljaviti domnevno pravico do prostega nastopanja s svojimi proizvodi na trgu, ogrožen že s tem, da imetnik izključujoče pravice uveljavlja varstvo zoper kateregakoli od udeležencev v verigi poslov, prek katerih naj bi bil realiziran poslovni namen proizvajalca. S tožbenimi trditvami, da je tožena stranka s sodnimi postopki zoper njena distributerja poseglo v njen položaj, je tožeča stranka trditvenemu bremenu glede konkretno ogroženega pravnega položaja zadostila. Tožba po prvem odstavku 116. člena ZIL-1 predstavlja časovno omejeno možnost izpodbijanja pravice do znamke. Takšen postopek je usmerjen v prenos upravičenj, ki izvirajo iz znamke, na tožnika. Z uveljavitvijo takšnega zahtevka pridobi tožnik upravičenje, da preprečuje drugim osebam uporabo zavarovanega znaka na trgu. Drugačen pa je domet ugovora iz točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Uveljavljanje tega ugovora ne cilja na pridobitev monopolnega položaja pri uporabi zavarovanega znaka, temveč je usmerjen zgolj v omejitev učinka izključujočih upravičenj imetnika znamke v razmerju do tistega, ki takšen ugovor uveljavlja. Zaradi različnega pravnega varstva, ki ga omogočata tretji osebi, se ti dve pravni sredstvi medsebojno ne izključujeta.
stečajni postopek - izločitvena pravica - izločitvena pravica na terjatvah - uveljavljanje izločitvene pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali (in na kakšen način) je mogoče uveljavljati izločitveno pravico na (denarni) terjatvi, če ne gre za položaje, ki jih našteva tretji odstavek 22. člena ZFPPIPP.
dopuščena revizija - prevozna pogodba v cestnem prometu - prevoznina - zavezanec za plačilo - solidarna odgovornost pošiljatelja blaga - tovorni list
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
− ali je tožena stranka solidarno zavezana za plačilo stroškov prevoza glede na določilo petega odstavka 110.a člena ZPCP-2,
− ali prodajalec, ki ne sodeluje pri organizaciji prevoza, temveč le prevozniku preda tovor za prevoz, šteje za pošiljatelja po petem odstavku 110.a člena ZPCP-2.
prevozna pogodba v cestnem prometu - prevoznina - zavezanec za plačilo - solidarna odgovornost pošiljatelja blaga - tovorni list - dopuščena revizija
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - izpodbojna tožba - razlogi za izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora tožnik pri izpodbijanju skupščinskega sklepa vse izpodbojne razloge zajeti že v sami tožbi in je glede navajanja drugih izpodbojnih razlogov po preteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe prekludiran.
odstop terjatve (cesija) - ugovor iz temeljnega posla - izguba pravice
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je dolžnik glede na okoliščine obravnavanega primera s podpisom pogodbe o prodaji terjatev z dne 19. 12. 2013 proti prevzemniku terjatve izgubil ugovore, ki jih je imel do podpisa te pogodbe.
insolventnost družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - omejitev odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - višina škode - dopuščena revizija
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.
pravica do povrnitve škode - prekoračitev tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Institut pravnomočnosti je tisti, ki zagotavlja pravno varnost in ne dopušča ponovnega razpravljanja o že rešenih vprašanjih. Vendar pa to ni ovira za presojanje morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnih (pravosodnih) organov. Je pa takšen spor ultima ratio - namenjen je namreč varstvu oškodovanca, ki nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
V Sloveniji je sojenje sodišč večstopenjsko in prav večstopenjsko sojenje je namenjeno odpravljanju morebitnih napak pri sojenju. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti zaradi ravnanja sodišč ta, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe, saj se o teh vprašanjih ne razpravlja v postopku, ki za to ni predviden.
Ker stranka v vloženi pritožbi ni uveljavljala razlogov, na katerih v tem sporu utemeljuje odškodninsko odgovornost države, izrednih pravnih sredstev pa ni vložila, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pretrgala vzročno zvezo med procesno kršitvijo sodišča prve stopnje in v tem postopku zatrjevano premoženjsko škodo v obliki izgube spornih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00021752
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami strošek transporta nagrobnih sveč strošek tožene stranke (nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami) ali tožeče stranke (izvajalec javne službe).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZGD-1 člen 248, 251.
dopuščena revizija - pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb - fiktivni posli - ničnost pravnega posla
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je v primeru veljavnega in zakonitega nakupa lastnih delnic prek tretjega, ki je izveden v skladu z določilom 251. člena ZGD-1, pravno dopustno uporabiti določilo 248. člena ZGD-1 in s tem izključiti zahtevke tretjega do družbe, kot so določeni v 251. členu ZGD-1
- ali je višje sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodilo, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP,
- ali se za izpodbijanje pravnega dejanja prenosa lastninske pravice na nepremičninah na podlagi dvostranske pogodbe zahteva tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila,
- od katerega trenutka tečejo zamudne obresti od denarnega povračilnega zahtevka, nastalega zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
Tožnica v tožbi očita pristojnemu sodišču, da naj bi bilo ravnalo protipravno zaradi predolgega trajanja pravdnega postopka oziroma postopka z razveljavitvijo klavzule pravnomočnosti. Zaradi zatrjevane protipravnosti pristojnega sodišča ni primerno, da bi to isto sodišče odločalo o odškodninski obveznosti Republike Slovenije iz tega naslova. Med druge tehtne razloge je tako mogoče šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti, ki je povezana s percepcijo strank in javnosti o nepristranskosti pristojnega sodišča
dopuščena revizija - pritožbena obravnava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - menica - pogodba o odstopu terjatve - skupen namen pogodbenih strank - cesija - fiduciarna cesija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 440, 441, 443, 444.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje pravne osebe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - zavrženje revizije
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Pred izbrisom iz sodnega registra je tožeča stranka pridobila pravnomočen nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ne glede na neuspeh tožene stranke v revizijskem postopku, pridobljeni nalog za izpraznitev poslovnih prostorov ne more predstavljati terjatve ali premoženja, nad katerim bi bil možen stečajni postopek po določbah 444. člena ZFPPIPP. Tožena stranka zato za revizijo nima (več) pravnega interesa.
ničnost letnega poročila - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu.
Z ugotovitvijo neobstoja razlikovalnega učinka bi sodišče ugotovilo absolutni razlog za zavrnitev znamke. Tega pa ni mogoče ugotavljati izven postopka za ugotovitev ničnosti znamke, ki se začne na podlagi posebne tožbe po 114. členu ZIL-1. Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic. Postopek za ugotovitev ničnosti znamke je namreč poseben postopek, takega postopka pa tožena stranka ni sprožila.
47. člen ZIL-1 je treba obravnavati tudi v povezavi z 48. členom ZIL-1, ki omejuje pravice imetnika znamke. Navedena določba našteva primere, v katerih imetnik znamke tretjim v gospodarskem prometu ne more prepovedati, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo imena, naslove, označbe, znake ali znamke.
pogodba o sofinanciranju - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje - sum storitve kaznivega dejanja - bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - prepoved vnovčenja - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - obseg preizkusa revizije
Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je namen neodvisne bančne garancije, ki jo ureja 1087. člen ZOR, njena neodvisnost od temeljnega posla in da omogoča tudi neupravičeno izplačilo. Neupravičeno izplačilo se nato rešuje po pravilih vračanja iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR, ki določa, da upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice. Edino izjemo, v skladu s katero je mogoče preprečiti izplačilo na podlagi neodvisne bančne garancije, predstavlja le neupravičen poziv na plačilo (to je "unfair calling"), za kar gre takrat, ko upravičenec očitno in nesporno neutemeljeno zahteva izplačilo, ko torej svoje pravice zlorablja.
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - delovna nezgoda - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - viličar - dopuščena revizija
Za odločitev o ugovoru prve toženke, da je s plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine krita vtoževana škoda, je odločilno, ali je šlo v obravnavanem primeru pri uporabi viličarja za „uporabo vozila“.
Glede vozil, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in kot delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo v trenutku, ko se je zgodila nesreča, v kateri je bilo vozilo udeleženo, uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, ta uporaba lahko sodi pod pojem "uporaba vozila". Če pa se je vozilo uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
V obravnavanem primeru je do nesreče prišlo ob uporabi viličarja, ki se je uporabljal kot prevozno sredstvo. Čeprav se je uporabljal z namenom, da delavec, ki se je nahajal v košari, doseže in pregleda višje ležeče police v skladišču, je bila ena izmed njegovih temeljnih funkcij ob tem tudi premikanje v smislu vožnje. V trenutku nastanka škodnega dogodka je namreč vozil vzvratno. Premikanje vozila je ena glavnih značilnosti, ki opredeljujejo prometno funkcijo vozila. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, se je premikal v skladu s svojo temeljno oziroma tipično funkcijo: nakladanjem oziroma razkladanjem tovora.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali s sklepom o potrditvi prisilne poravnave pogojna ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe po ZIZ, pridobi naravo nepogojne in pravnomočno priznane ločitvene pravice, na katero kasneje začeti stečajni postopek več ne vpliva.
dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavana zadeva oziroma obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi.