kogentne določbe zakona - podlaga pogodbene obveznosti - causa (kavza) - varovani pas državne ceste - plačilo nadomestila za uporabo - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ).
Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A.
ZGD-1 člen 263. ZFPPIPP člen 43, 43/1-2, 44, 44/1, 44/2.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - opustitev - huda malomarnost - lahka malomarnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom. Da bi sodišče smelo ugotavljati višjo stopnjo krivde, pa bi tožeča stranka morala (pravočasno) ponuditi ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravdna stranka s tem, ko v okviru lastne trditvene podlage dokazuje neko dejstvo, katerega obstoj pa je možen samo ob pogoju obstoja dejstva, ki ga zatrjuje nasprotna stranka, dejansko pripoznala trditev nasprotne stranke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se terjatve iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, katere predmet je priprava popolnega predloga za prisilno poravnavo in svetovanje v tem postopku, glede na prvi odstavek 151. člena ZFPPIPP štejejo za terjatve, ki se skladno z drugim odstavkom 289. člena ZFPPIPP poplačajo kot stroški stečajnega postopka, ki jih ni treba prijaviti v stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00065807
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 34-1, 37, 37/1, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - sodba italijanskega sodišča - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - pravnomočnost tuje sodne odločbe - javni red - nasprotovanje javnemu redu - prekinitev postopka razglasitve izvršljivosti - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je že v več odločbah sprejelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora. Stališče temelji na zasnovi Bruseljske uredbe, ki po eni strani kot pogoj za priznanje in za razglasitev izvršljivosti tuje odločbe predpisuje le njeno izvršljivost v državi članici, v kateri je bila izdana; po drugi strani pa skozi določbe o prekinitvi postopka omogoča upoštevanje možnosti spremembe tuje sodne odločbe s pravnimi sredstvi v državi izvora.
Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti. Nasprotne pritožbene navedbe, tudi tiste, s katerimi nasprotna udeleženka zatrjuje, da je italijanska ureditev v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, ker vloženo pravno sredstvo v Italiji nima suspenzivnega učinka in s katerimi uveljavlja, da so tuje sodne odločbe glede trenutka nastopa izvršljivosti privilegirane v razmerju z domačimi, po navedenem niso utemeljene. Tudi dejstvo, da imajo načeloma v Republiki Sloveniji v civilnih in gospodarskih sporih pravna sredstva suspenzivni učinek, na odločitev ne vpliva.
Vložitev pravnega sredstva v drugi državi pomeni predpostavko za dopustnost prekinitve postopka, ne pomeni pa že zadostnega razloga za prekinitev postopka priznanja tuje sodne odločbe. Zgolj dejstvo, da naj pravna sredstva v Italiji ne bi bila suspenzivna, samo po sebi ne utemeljuje predloga za prekinitev postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022707
ZNPosr člen 13, 25. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka upravičena do provizije za posredovanje, če se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da v okoliščinah konkretnega primera toženi stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (pravilo podjetniške presoje).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2.
nelojalna konkurenca - pojem - število dejanj - ustvarjanje zmede na trgu - zmeda potrošnika glede izvora blaga - škoda na ugledu pravne osebe - kršitev dobrih poslovnih običajev - dopuščena revizija
Na splošno ni mogoče zgolj s številom ravnanj določiti razmejitve, kdaj je storjeno ravnanje nelojalne konkurence in kdaj ne. Za nelojalno konkurenco gre vselej, ko je ravnanje podjetja mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz drugega oziroma iz tretjega odstavka 63a. člena ZPOmK-1. Kvalifikacija ravnanja podjetja kot nelojalne konkurence je odvisna od vrste ravnanja, njegovega vrednotenja in drugih okoliščin, v katerih je delovalo podjetje. Zato načeloma ni mogoče izključiti niti tega, da bi že enkratno ravnanje zadostne intenzitete (kršitve dobrih poslovnih običajev) zadoščalo za ugotovitev o obstoju nelojalne konkurence.
Prepoved finančne asistence je urejena v prvem odstavku 248. člena ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne ustreza prepovedi finančne asistence, temveč ga je treba subsumirati pod določbe ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic prek tretjih oseb (251. člen ZGD-1, tretji odstavek 248. člena ZGD-1).
V predmetnem postopku je bila sodba sodišča prve stopnje v prvem sojenju res izdana 9. 2. 2015, vendar pa je bila ta sodba kasneje razveljavljena in ni moč trditi, da se je na njeni podlagi končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 29. 5. 2018. To pa pomeni, da se glede na določilo 125. člena ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, kot veljajo po uveljavitvi ZPP-E. Prvi odstavek 367. člena ZPP (po uveljavitvi ZPP-E) pa določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 348, 348/1, 364, 364/1, 364/2.
občasne terjatve - delna izpolnitev - zastaranje - zastaranje pravice - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga je lahko dana izrecno ali konkludentno, pri čemer tudi iz primeroma navedenih konkludentnih dejanj v drugem odstavku 364. člena OZ, to je plačilo na račun, plačilo obresti ali dano zavarovanje, jasno izhaja zakonska zahteva, da morajo biti dolžnikova ravnanja usmerjena v prenehanje obveznosti. Pripoznava dolga mora biti vselej jasna, nepogojna in določna. Odločilno je, kako je izjava objektivno videti. Presoja jasnosti in določnosti dolžnikove izjave je objektivna, standard pa visok: okoliščine ne smejo vzbujati dvoma o tem, da je dolžnik pripoznal svojo obveznost.
dokazovanje z izvedencem - pravilnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - vrednost poslovnega deleža
Zgolj morebitno nestrinjanje posamezne stranke tudi z dodatnimi pojasnili izvedenca še ne pomeni, da je zaradi tega podan utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, ki bi v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP nalagal sodišču pridobitev novega izvedenskega mnenja. Če je tožeča stranka ocenjevala, da odgovor izvedenca še vedno ni bil ustrezno prepričljiv, je imela možnost, da se tudi te nejasnosti z dodatnimi vprašanji razjasnijo.
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - neuspeh v postopku - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zloraba pravic
V obravnavanem primeru se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Stečajni upravitelj lahko v takem primeru po presoji Vrhovega sodišča za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, torej po 131. členu Obligacijskega zakonika.
V obravnavani zadevi je pomembno, da gre za družbo, ki je v stečaju. Uporaba pravil iz 148. člena OZ bi v tem primeru pripeljala do izvotlitve odškodninske odgovornosti tistega, ki je kot poseben organ zastopal družbo v stečajnem postopku.
Odškodninska obveznost stranke zaradi vložitve tožbe je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbojna tožba zaradi oddelitve družbe ni bila očitno neutemeljena oziroma vložena zaradi zlorabe procesnih pravic.
ZGD-1 člen 295, 296, 296/1, 297, 297/1, 390. ZGD člen 295, 295/2.
ničnost skupščinskih sklepov - letno poročilo družbe - ničnost letnega poročila - ničnost sklepov nadzornega sveta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preložitev skupščine - sklic skupščine - rok za sklic skupščine - preklic skupščine - dopuščena revizija
Upoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine, preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede sklicnega roka.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. ZPP člen 380, 380/2.
finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - exceptio illegalis - obstoj škode - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravo
Uredba 1083/2006, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, v 98. členu ureja tudi "Finančne popravke držav članic" in določa, da država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi z odkritimi nepravilnostmi in da ti popravki obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. V osnovi pa opredeljuje tudi merila za odmero finančnih popravkov, saj določa, da država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. S to določbo torej pravo EU nalaga državam članicam, da v primeru ugotovljenih kršitev upravičencem do evropskih sredstev naložijo finančni popravek.
Navodila so v obravnavanem primeru postala del pogodbenega prava. Sodišče druge stopnje je kot najpomembnejši razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka štelo, da ne obstaja pravna podlaga za naložitev pavšalnega zneska finančnih popravkov tožeče stranke toženi stranki. Ker je to stališče napačno, so ostale nepreizkušene številne druge trditve tožeče stranke v pritožbi.
gospodarski spor - sosporništvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Obravnavana zadeva se je pred sodiščema prve in druge stopnje vodila kot gospodarski spor na podlagi določbe 484. člena ZPP. V obravnavani zadevi sta na toženi strani poleg dveh gospodarskih družb nastopali še dve fizični osebi, ena od njih je druga toženka. Dejstvo, da revizijo vlaga le druga toženka, narave spora v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne spremeni.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00021755
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundarnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
S sklepom o davčni izvršbi se davčnemu dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune (prvi odstavek 173. člena ZDavP-2). Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek istega člena). Z rubežem se terjatev ne prenese na novega upnika, niti ta ne dobi na njej zastavne pravice.
S sklepom, s katerim se dovoli rubež denarne terjatve, se dolžniku prepove razpolaganje s terjatvijo, kar pomeni prepoved voljnega ravnanja, usmerjenega na spremembo pripadnosti terjatve (cesija, zastava), prepoved pa ne more poseči na področje prisilne zakonske ureditve, ki določa spremembo pripadnosti terjatve neodvisno od volje dolžnika.
Po določbi 197. člena OZ lahko tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, zahteva od njega povračilo. Tožena stranka je bila po zakonu dolžna plačati davek DURS-u, poravnala pa ga je tožeča stranka. Za poravnavo davčne obveznosti tožene stranke je potrošila svoja sredstva. Pri tem ni pomembno, ali je bilo plačilo prostovoljno ali izsiljeno z izvršbo.
Po določbah 147. člena ZUP lahko upravni organ sam reši vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. V takem primeru ima njegova rešitev pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Ureditev predhodnega vprašanja v ZUP ni podlaga za vložitev ugotovitvene tožbe v pravdnem postopku, saj pove le, da odločitev upravnega organa ni ovira za tožbo v pravdnem postopku, če je matično področje za rešitev istega vprašanja na civilnem področju.
dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje,
- ali razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, upravičujejo nedelitev dobička za leto 2014,
- ali sme sodišče sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) razveljaviti ali ga sme zgolj spremeniti.