pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - konkretizacija pritožbenih razlogov
Tožena stranka pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ne sooči pa se z razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo sodišče druge stopnje, zakaj je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
pritožba zoper sklep - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
OZ člen 111, 111/5, 480, 480/1, 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 487. ZOR člen 507.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - jamčevalni zahtevek - odgovornost proizvajalca in prodajalca - izbirna pravica - rok za uveljavitev pravic kupca - prekluzivni rok - izguba pravic kupca - ugasla pravica - prevara - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - zamudne obresti - dopuščena revizija
Za izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti prodajalcu se glede pričetka teka prekluzivnega roka smiselno uporablja 487. člen OZ. V primeru, ko pa kupec svojih upravičenj ni mogel pravočasno uporabiti zaradi prodajalčeve prevare, pa ob smiselni razlagi prvega odstavka 480. člena OZ prodajalčevo sklicevanje na potek prekluzivnega roka ne more biti upoštevno.
Kupcu pri razvezi prodajne pogodbe na podlagi petega odstavka 111. člena OZ ne pripadajo zakonske zamudne obresti do dneva, ko je bila pogodba razvezana.
Odvetniška tarifa (2003) člen 18. ZOdv člen 17. OZ člen 86, 86/1.
mandatna pogodba z odvetnikom - odvetniški stroški - mesečni pavšal - nagrada za uspeh - kumulacija - odvetniška tarifa - pogodbeni dogovor - dopuščena revizija
Kumuliranje nagrade po uspehu z nagrado po vrednosti odvetniških opravil po odvetniški tarifi, ki izhaja iz pogodbe o plačilu odvetniških storitev, sklenjene med pravdnima strankama, na podlagi 17. člena ZOdv v zvezi z 18. členom Odvetniške tarife iz leta 2003, je prepovedano.
prodajna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - nepravilna izpolnitev pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dopuščena revizija
OZ v 105. členu ne določa, da mora upnik v pozivu dolžniku, v katerem mu določi dodaten rok za izpolnitev, določno navesti oziroma konkretizirati njegove izpolnitvene obveznosti. Kljub temu ni dvoma, da je konkretizacija nujna, če dolžnik ne more vedeti, v čem se upnik ne strinja z njegovo izpolnitvijo. Pri povsem očitnih pomanjkljivostih izpolnitve, ki naravnost bodejo v oči vsakega razumnega udeleženca v pravnem prometu, pa take dolžnosti upniku ni mogoče naložiti, saj v takem primeru dolžnik ve oziroma bi moral vedeti, da ni izpolnil pogodbene zaveze.
Pogodbeno razmerje med strankama je treba presojati ob upoštevanju pravne narave pogodbe o vpisu delnic (vpisne pogodbe). Ta ima dvojno pravno naravo, predstavlja tako obligacijskopravni kot korporacijskopravni posel. Vpis delnic ima v obligacijskem smislu naravo ponudbe, ki, če jo družba sprejme tako, da se zaveže ponudniku dodeliti delnice in z njimi povezane pravice (z vpisnim potrdilom), vodi v sklenitev vpisne pogodbe. Ta je sestavljena iz obveznosti bodočega delničarja vplačati emisijski znesek na eni strani ter dodelitve delnic in s tem povezanih pravic delničarju na drugi strani. Ko sta ti dve obveznosti izpolnjeni, je pogodba izpolnjena. Če naj bo v okviru tega posla prevzeta še kakšna obveznost, za kar se je tekom postopka zavzemala revidentka, mora biti ta skladno z določbo druge alineje prvega odstavka 336. člena ZGD-1 zapisana na vpisnem potrdilu (ki opredeljuje vsebino vpisne pogodbe), sicer proti družbi nima učinka.
Pogodba o vpisu delnic je z vplačilom tožeče stranke ter dodelitvijo delnic in s tem povezanih pravic tožeči stranki (ter vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register) izpolnjena. Od (pravilno) izpolnjene pogodbe pa ni moč enostransko odstopiti. Ker torej tožena stranka ni kršila pogodbe oziroma je izpolnila svojo zavezo (dodelitve delnic in s tem povezanih pravic), prevzeto z vpisno pogodbo, tožeča stranka odstopnega upravičenja po zakonu ni imela.
Zavezo tožene stranke o iskanju kupca za delnice, ki jih je vplačala tožeča stranka, je sodišče druge stopnje pravilno presojalo ločeno od temeljnega posla nakupa delnic. Takšnemu stališču v prid namreč govori tudi temeljno načelo delniškega prava, to je načelo ohranitve osnovnega kapitala, katerega namen je v prvi vrsti varovati upnike, tudi pred morebitnimi posegi delničarjev v premoženje družbe. Vrnitev vložkov delničarjem je prepovedana (227. člen ZGD-1); delničar pa lahko iz družbe izstopi le tako, da delnico proda, s čimer se ohrani osnovni kapital družbe.
Drži revidentova navedba v dopolnitvi revizije, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti (92. člen OZ). Vendar pa je ničnost posledica dejstev, ki jih mora glede na pravila o trditvenem (in dokaznem) bremenu ena od strank vsaj zatrjevati.
OZ člen 99, 1037, 1037/2, 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 49, 49/2. ZPP člen 286b.
asignacija - nakazilo - ugovori nakazanca - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - pooblastilno razmerje - preklic pooblastila - napake volje - bistvena zmota - prevara - varnost pravnega prometa - prenehanje pravice - rok za uveljavljanje - razveljavitev izpodbojne pogodbe
Zaradi načela varnosti pravnega prometa pravica uveljavljati ugovor neveljavnosti sprejema nakazila zaradi napak volje preneha v enakih rokih kot to velja za prenehanje pravice zahtevati razveljavitev pogodbe, sklenjene pod vplivom zmote ali prevare.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave glede zamejitve njenih učinkov velja osnovno pravilo iz četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Določbo 18. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP o smiselni uporabi 212. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba razlagati tako, da dolžnik pri opredelitvi vsote terjatev posameznega upnika v posodobljenem seznamu terjatev lahko upošteva tudi pravilo iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP. Če dolžnik pri sestavi posodobljenega seznama terjatev tega pravila ni upošteval, je s tem izključil učinke poenostavljene prisilne poravnave za stranske terjatve, zapadle do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Vprašanje teka obresti od glavnice, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, od začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave dalje, pa je materialnopravno vprašanje, ki je predmet urejanja v samem postopku prisilne poravnave in mora biti urejeno s sklepom o potrditvi prisilne poravnave (tretja alineja 2. točke prvega odstavka 210. člena v zvezi s 17. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP).
Pogodba med toženo stranko in M., d. o. o. št. ...z dne 15. 2. 2010, s katero je bilo urejeno sofinanciranje nalog, ki jih bo navedena družba na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2019 izvedla tako, da za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, ne predstavlja podjemne pogodbe po 619. členu OZ. Zato v konkretnem primeru ne gre za razmerje naročnik – izvajalec – podizvajalec v smislu 631. člena OZ.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravilna razlaga zakona - zastaranje davčne obveznosti - analogna uporaba OZ - pretrganje zastaranja
Ali je upravni organ ravnal protipravno, ko je na napačen način uporabil pravni predpis, se presoja v vsakem primeru posebej. Pri tem se upošteva predvsem (ne)jasnost pravnega predpisa. Čim več možnih razlag. ki jih je mogoče argumentirano zagovarjati, ponuja, toliko več manevrskega prostora ustvarja za ravnanje državnega organa in s tem tudi prostora, znotraj katerega njegovega ravnanja ni mogoče prepoznati kot protipravnega. V tem smislu zagovarja sodna praksa stališče, da ravnanje znotraj pooblastil za odločanje ne pomeni protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00018951
ZPP člen 341, 355. OZ člen 104, 104/2.
sprememba sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - povrnitev materialne škode - odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost - razveza predpogodbe - jasno pogodbeno določilo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode
Revidentka je sodišču druge stopnje očitala zmotno uporabo 355. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni (na obravnavi) dopolnilo postopka in odpravilo pomanjkljivosti, vendar očitek ni utemeljen. Sodišče druge stopnje namreč sodbe sodišča prve stopnje ni spremenilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar bi narekovalo dopolnitev postopka in opravo obravnave na drugi stopnji, temveč zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot to izhaja iz njegovega sklicevanja na 341. člen ZPP. Sodišče druge stopnje ni ugotavljalo novih dejstev, temveč je ugotovljena dejstva drugače materialnopravno presodilo.
V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v družbi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
ZOZP člen 15. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - traktor z mulčerjem - dopuščena revizija
Ključna za odločitev v zadevi je presoja, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi prometne funkcije traktorja z mulčerjem ali pa je bil škodni dogodek od te funkcije neodvisen.
Škodni dogodek ni bil posledica premika vozila oziroma s premikom vozila ni bil povezan. Rezilo je odletelo z mulčerja, ki je bil pripet na traktor, do tega pa ni prišlo zaradi vožnje. Nesreča ni bila posledica delovanja traktorja v prometni funkciji, temveč je ta deloval le kot vozilo, na katerega je bil pripet mulčer (stroj).
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo - izvršba na denarno terjatev
S predlogom za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom je upnik predlagal izvršbo z rubežem terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega hipotekarnega dolžnika na podlagi pogodbe o finančnem leasingu in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve na nepremičninah, in s poplačilom upnika iz zneska zarubljene terjatve. Ne gre torej za predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine, temveč gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika.
Odstop zadeve v reševanje sodišču, na območju katerega je nepremičnina, s sklicevanjem na četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ, ki urejata krajevno pristojnost, kadar gre za izvršbo na nepremičnine, tako ne pride v poštev.
dopuščena revizija - izločitev sodnika sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri presoji obstoja pooblastila za podpis poroštvene izjave.
odškodninska odgovornost - odgovornost poslovodstva - odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva odvisne družbe - solidarna odgovornost - dejanski koncern
Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Napačno je stališče, da bi lahko člani poslovodstev odvisnih družb solidarno odgovarjali za škodo odvisnim družbam zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe samo, če bi poslovodstva odvisnih družb takšne posle sklenila tudi brez navodil obvladujoče družbe. Če poslovodstvo odvisne družbe na pobudo ali po navodilih obvladujoče družbe sklene pravni posel, ki bi bil kot nezakonit prepovedan, krši standard poštenega in vestnega izpolnjevanja dolžnosti in odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Člani poslovodstva odvisne družbe ne odgovarjajo le zaradi opustitve njihove dolžnosti poročanja o škodljivih poslih po 548. členu ZGD-1, temveč to določbo dopolnjuje splošna ureditev v 263. členu ZGD-1 o odškodninski odgovornosti zaradi neskrbnega vodenja poslov. Za povrnitev škode odvisni družbi so solidarno odgovorni obvladujoča družba, člani njenega poslovodstva in člani poslovodstva odvisne družbe.
Vsebine (drugačnega) fiduciarnega razmerja tožeča stranka ni napolnila niti s sklicevanjem v reviziji na preprosto vsebino, da naj bi prva toženka zagotovila, da bo prek druge toženke in podjetij, ki jih je obvladovala, zanjo kupovala delnice A in jih prenesla na tožečo stranko, ko se jih bo ta odločila prevzeti. Takšna pogodbena zaveza v okoliščinah, ko je bila tožeča stranka na robu prevzemnega praga, bi pomenila poskus zaobida kogentnih določb 6. in 7. člena ZPre-1, saj bi to pomenilo nedopustno hrambo delnic v korist tožeče stranke. Zato takšna vsebina fiduciarnega razmerja, tudi če bi jo tožeča stranka uspela dokazati, ne bi mogla uživati pravnega varstva. Na ničnost pravnega posla na podlagi 82. člena OZ bi bilo mogoče sklepati tudi v primeru, da bi pogodbeni stranki takšno vsebino posla skušali prikriti s sklenitvijo Pogodbe. To pa pomeni, da v danih okoliščinah, ko tožeča stranka očitno ni bila pripravljena dati prevzemne ponudbe za izdajatelja delnic A, ni imela zakonske podlage za sklenitev fiduciarnega posla, ki bi vseboval dolžnost druge toženke glede hranjenja delnic v korist tožeče stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stečajni postopek - rezident za davčne namene - rezident druge države
Predlagateljica okoliščin, ki bi skladno z navedeno določbo lahko utemeljevali njen predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ne navaja. Bistvo njenega predloga je v trditvi, da sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno voditi stečajnega postopka zoper njo, saj ni rezidentka Republike Slovenije in ima po odločbi Finančne uprave Republike Slovenije status (davčnega) nerezidenta po določbah Zakona o dohodnini. Takšne navedbe za odločanje o predlogu za delegacijo iz razlogov smotrnosti niso odločilne.