CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022707
ZNPosr člen 13, 25. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka upravičena do provizije za posredovanje, če se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da v okoliščinah konkretnega primera toženi stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (pravilo podjetniške presoje).
dokazovanje z izvedencem - pravilnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - vrednost poslovnega deleža
Zgolj morebitno nestrinjanje posamezne stranke tudi z dodatnimi pojasnili izvedenca še ne pomeni, da je zaradi tega podan utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, ki bi v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP nalagal sodišču pridobitev novega izvedenskega mnenja. Če je tožeča stranka ocenjevala, da odgovor izvedenca še vedno ni bil ustrezno prepričljiv, je imela možnost, da se tudi te nejasnosti z dodatnimi vprašanji razjasnijo.
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - neuspeh v postopku - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zloraba pravic
V obravnavanem primeru se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Stečajni upravitelj lahko v takem primeru po presoji Vrhovega sodišča za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, torej po 131. členu Obligacijskega zakonika.
V obravnavani zadevi je pomembno, da gre za družbo, ki je v stečaju. Uporaba pravil iz 148. člena OZ bi v tem primeru pripeljala do izvotlitve odškodninske odgovornosti tistega, ki je kot poseben organ zastopal družbo v stečajnem postopku.
Odškodninska obveznost stranke zaradi vložitve tožbe je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbojna tožba zaradi oddelitve družbe ni bila očitno neutemeljena oziroma vložena zaradi zlorabe procesnih pravic.
Prepoved finančne asistence je urejena v prvem odstavku 248. člena ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne ustreza prepovedi finančne asistence, temveč ga je treba subsumirati pod določbe ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic prek tretjih oseb (251. člen ZGD-1, tretji odstavek 248. člena ZGD-1).
gospodarski spor - sosporništvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Obravnavana zadeva se je pred sodiščema prve in druge stopnje vodila kot gospodarski spor na podlagi določbe 484. člena ZPP. V obravnavani zadevi sta na toženi strani poleg dveh gospodarskih družb nastopali še dve fizični osebi, ena od njih je druga toženka. Dejstvo, da revizijo vlaga le druga toženka, narave spora v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne spremeni.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. ZPP člen 380, 380/2.
finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - exceptio illegalis - obstoj škode - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravo
Uredba 1083/2006, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, v 98. členu ureja tudi "Finančne popravke držav članic" in določa, da država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi z odkritimi nepravilnostmi in da ti popravki obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. V osnovi pa opredeljuje tudi merila za odmero finančnih popravkov, saj določa, da država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. S to določbo torej pravo EU nalaga državam članicam, da v primeru ugotovljenih kršitev upravičencem do evropskih sredstev naložijo finančni popravek.
Navodila so v obravnavanem primeru postala del pogodbenega prava. Sodišče druge stopnje je kot najpomembnejši razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka štelo, da ne obstaja pravna podlaga za naložitev pavšalnega zneska finančnih popravkov tožeče stranke toženi stranki. Ker je to stališče napačno, so ostale nepreizkušene številne druge trditve tožeče stranke v pritožbi.
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2.
nelojalna konkurenca - pojem - število dejanj - ustvarjanje zmede na trgu - zmeda potrošnika glede izvora blaga - škoda na ugledu pravne osebe - kršitev dobrih poslovnih običajev - dopuščena revizija
Na splošno ni mogoče zgolj s številom ravnanj določiti razmejitve, kdaj je storjeno ravnanje nelojalne konkurence in kdaj ne. Za nelojalno konkurenco gre vselej, ko je ravnanje podjetja mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz drugega oziroma iz tretjega odstavka 63a. člena ZPOmK-1. Kvalifikacija ravnanja podjetja kot nelojalne konkurence je odvisna od vrste ravnanja, njegovega vrednotenja in drugih okoliščin, v katerih je delovalo podjetje. Zato načeloma ni mogoče izključiti niti tega, da bi že enkratno ravnanje zadostne intenzitete (kršitve dobrih poslovnih običajev) zadoščalo za ugotovitev o obstoju nelojalne konkurence.
ZGD-1 člen 295, 296, 296/1, 297, 297/1, 390. ZGD člen 295, 295/2.
ničnost skupščinskih sklepov - letno poročilo družbe - ničnost letnega poročila - ničnost sklepov nadzornega sveta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preložitev skupščine - sklic skupščine - rok za sklic skupščine - preklic skupščine - dopuščena revizija
Upoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine, preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede sklicnega roka.
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 348, 348/1, 364, 364/1, 364/2.
občasne terjatve - delna izpolnitev - zastaranje - zastaranje pravice - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga je lahko dana izrecno ali konkludentno, pri čemer tudi iz primeroma navedenih konkludentnih dejanj v drugem odstavku 364. člena OZ, to je plačilo na račun, plačilo obresti ali dano zavarovanje, jasno izhaja zakonska zahteva, da morajo biti dolžnikova ravnanja usmerjena v prenehanje obveznosti. Pripoznava dolga mora biti vselej jasna, nepogojna in določna. Odločilno je, kako je izjava objektivno videti. Presoja jasnosti in določnosti dolžnikove izjave je objektivna, standard pa visok: okoliščine ne smejo vzbujati dvoma o tem, da je dolžnik pripoznal svojo obveznost.
V predmetnem postopku je bila sodba sodišča prve stopnje v prvem sojenju res izdana 9. 2. 2015, vendar pa je bila ta sodba kasneje razveljavljena in ni moč trditi, da se je na njeni podlagi končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 29. 5. 2018. To pa pomeni, da se glede na določilo 125. člena ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, kot veljajo po uveljavitvi ZPP-E. Prvi odstavek 367. člena ZPP (po uveljavitvi ZPP-E) pa določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
dopuščena revizija - pritožbena obravnava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - menica - pogodba o odstopu terjatve - skupen namen pogodbenih strank - cesija - fiduciarna cesija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
insolventnost družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - omejitev odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - višina škode - dopuščena revizija
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.
etažna lastnina - podzemna garaža - oblikovanje etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - skupni del stavbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - dopuščena revizija
To, da v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno, da postane etažna lastnina tudi stavbna pravica na nepremičnini, na kateri ali pod katero je v določenem delu zgrajena zgradba, ne pomeni, da etažna lastnina na zgradbi ni nastala in da lastniki posameznih delov zgradbe niso postali imetniki stavbne pravice po idealnih deležih.
odstop terjatve (cesija) - ugovor iz temeljnega posla - izguba pravice
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je dolžnik glede na okoliščine obravnavanega primera s podpisom pogodbe o prodaji terjatev z dne 19. 12. 2013 proti prevzemniku terjatve izgubil ugovore, ki jih je imel do podpisa te pogodbe.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00021755
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundarnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje,
- ali razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, upravičujejo nedelitev dobička za leto 2014,
- ali sme sodišče sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) razveljaviti ali ga sme zgolj spremeniti.
pravica do povrnitve škode - prekoračitev tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Institut pravnomočnosti je tisti, ki zagotavlja pravno varnost in ne dopušča ponovnega razpravljanja o že rešenih vprašanjih. Vendar pa to ni ovira za presojanje morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnih (pravosodnih) organov. Je pa takšen spor ultima ratio - namenjen je namreč varstvu oškodovanca, ki nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
V Sloveniji je sojenje sodišč večstopenjsko in prav večstopenjsko sojenje je namenjeno odpravljanju morebitnih napak pri sojenju. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti zaradi ravnanja sodišč ta, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe, saj se o teh vprašanjih ne razpravlja v postopku, ki za to ni predviden.
Ker stranka v vloženi pritožbi ni uveljavljala razlogov, na katerih v tem sporu utemeljuje odškodninsko odgovornost države, izrednih pravnih sredstev pa ni vložila, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pretrgala vzročno zvezo med procesno kršitvijo sodišča prve stopnje in v tem postopku zatrjevano premoženjsko škodo v obliki izgube spornih nepremičnin.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - izpodbojna tožba - razlogi za izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora tožnik pri izpodbijanju skupščinskega sklepa vse izpodbojne razloge zajeti že v sami tožbi in je glede navajanja drugih izpodbojnih razlogov po preteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe prekludiran.
Po naravi stvari je položaj proizvajalca blaga, ki želi uveljaviti domnevno pravico do prostega nastopanja s svojimi proizvodi na trgu, ogrožen že s tem, da imetnik izključujoče pravice uveljavlja varstvo zoper kateregakoli od udeležencev v verigi poslov, prek katerih naj bi bil realiziran poslovni namen proizvajalca. S tožbenimi trditvami, da je tožena stranka s sodnimi postopki zoper njena distributerja poseglo v njen položaj, je tožeča stranka trditvenemu bremenu glede konkretno ogroženega pravnega položaja zadostila. Tožba po prvem odstavku 116. člena ZIL-1 predstavlja časovno omejeno možnost izpodbijanja pravice do znamke. Takšen postopek je usmerjen v prenos upravičenj, ki izvirajo iz znamke, na tožnika. Z uveljavitvijo takšnega zahtevka pridobi tožnik upravičenje, da preprečuje drugim osebam uporabo zavarovanega znaka na trgu. Drugačen pa je domet ugovora iz točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Uveljavljanje tega ugovora ne cilja na pridobitev monopolnega položaja pri uporabi zavarovanega znaka, temveč je usmerjen zgolj v omejitev učinka izključujočih upravičenj imetnika znamke v razmerju do tistega, ki takšen ugovor uveljavlja. Zaradi različnega pravnega varstva, ki ga omogočata tretji osebi, se ti dve pravni sredstvi medsebojno ne izključujeta.