ničnost letnega poročila - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo glede na okoliščine konkretnega primera pravilno razporejeno trditveno in dokazno breme pri uporabi 648. člena OZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v primeru sklenjene špedicijske pogodbe stojnina, ki jo prevozniku plača špediter in jo nato terja od naročnika storitve, v razmerju med špediterjem in naročnikom, naravo stroška v smislu 865. člena OZ ali gre za pogodbeno odškodninsko obveznost.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica iz zavarovanja odgovornosti svojemu zavarovancu, če je oškodovanec kot navadna sospornika tožil oba in je zavarovanca zastopal odvetnik, dolžna povrniti znesek nad zneskom, na katerega sta bila solidarno obsojena oba.
dopuščena revizija - pristop k dolgu - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - odgovornost prevzemnika - pisna pogodba - dejanski prevzem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odgovornost po 433. členu OZ podana le v primeru, ko je podlaga za prenos kakšne premoženjske celote ali njenega posameznega dela pisna pogodba, oziroma ali za odgovornost po 433. členu OZ zadošča dejanski prevzem premoženja, kar bi ustrezalo ustnemu dogovoru.
Dejstvo, da je bila Pogodba najprej spremenjena s pisnim dodatkom in kasneje še ustno, na vprašanje enovitosti med tožečo stranko in družbo D., d.o.o. sklenjenega posla (pogodbe) ne vpliva. Sodišče druge stopnje je pogodbo "razčlenilo" zato, da je ugotovilo, v kakšnem obsegu je toženka pristopila k dolgu družbe D., d.o.o.
Z ugotovitvijo neobstoja razlikovalnega učinka bi sodišče ugotovilo absolutni razlog za zavrnitev znamke. Tega pa ni mogoče ugotavljati izven postopka za ugotovitev ničnosti znamke, ki se začne na podlagi posebne tožbe po 114. členu ZIL-1. Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic. Postopek za ugotovitev ničnosti znamke je namreč poseben postopek, takega postopka pa tožena stranka ni sprožila.
47. člen ZIL-1 je treba obravnavati tudi v povezavi z 48. členom ZIL-1, ki omejuje pravice imetnika znamke. Navedena določba našteva primere, v katerih imetnik znamke tretjim v gospodarskem prometu ne more prepovedati, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo imena, naslove, označbe, znake ali znamke.
pogodba o sofinanciranju - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje - sum storitve kaznivega dejanja - bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - prepoved vnovčenja - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - obseg preizkusa revizije
Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je namen neodvisne bančne garancije, ki jo ureja 1087. člen ZOR, njena neodvisnost od temeljnega posla in da omogoča tudi neupravičeno izplačilo. Neupravičeno izplačilo se nato rešuje po pravilih vračanja iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR, ki določa, da upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice. Edino izjemo, v skladu s katero je mogoče preprečiti izplačilo na podlagi neodvisne bančne garancije, predstavlja le neupravičen poziv na plačilo (to je "unfair calling"), za kar gre takrat, ko upravičenec očitno in nesporno neutemeljeno zahteva izplačilo, ko torej svoje pravice zlorablja.
Z ugotovitvijo neobstoja razlikovalnega učinka bi sodišče ugotovilo absolutni razlog za zavrnitev znamke. Tega pa ni mogoče ugotavljati izven postopka za ugotovitev ničnosti znamke, ki se začne na podlagi posebne tožbe po 114. členu ZIL-1. Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic. Postopek za ugotovitev ničnosti znamke je namreč poseben postopek, takega postopka pa tožena stranka ni sprožila.
47. člen ZIL-1 je treba obravnavati tudi v povezavi z 48. členom ZIL-1, ki omejuje pravice imetnika znamke. Navedena določba našteva primere, v katerih imetnik znamke tretjim v gospodarskem prometu ne more prepovedati, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo imena, naslove, označbe, znake ali znamke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali s sklepom o potrditvi prisilne poravnave pogojna ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe po ZIZ, pridobi naravo nepogojne in pravnomočno priznane ločitvene pravice, na katero kasneje začeti stečajni postopek več ne vpliva.
dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavana zadeva oziroma obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi.
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - delovna nezgoda - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - viličar - dopuščena revizija
Za odločitev o ugovoru prve toženke, da je s plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine krita vtoževana škoda, je odločilno, ali je šlo v obravnavanem primeru pri uporabi viličarja za „uporabo vozila“.
Glede vozil, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in kot delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo v trenutku, ko se je zgodila nesreča, v kateri je bilo vozilo udeleženo, uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, ta uporaba lahko sodi pod pojem "uporaba vozila". Če pa se je vozilo uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
V obravnavanem primeru je do nesreče prišlo ob uporabi viličarja, ki se je uporabljal kot prevozno sredstvo. Čeprav se je uporabljal z namenom, da delavec, ki se je nahajal v košari, doseže in pregleda višje ležeče police v skladišču, je bila ena izmed njegovih temeljnih funkcij ob tem tudi premikanje v smislu vožnje. V trenutku nastanka škodnega dogodka je namreč vozil vzvratno. Premikanje vozila je ena glavnih značilnosti, ki opredeljujejo prometno funkcijo vozila. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, se je premikal v skladu s svojo temeljno oziroma tipično funkcijo: nakladanjem oziroma razkladanjem tovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026311
OZ člen 648. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se 648. člen OZ, v delu, ki določa posledice odstopa od pogodbe, uporablja tudi v primeru, ko gre za odstop od pogodbe na podlagi pogodbeno dogovorjene opcije, da lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe z dogovorjenim odpovednim rokom.
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 440, 441, 443, 444.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje pravne osebe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - zavrženje revizije
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Pred izbrisom iz sodnega registra je tožeča stranka pridobila pravnomočen nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ne glede na neuspeh tožene stranke v revizijskem postopku, pridobljeni nalog za izpraznitev poslovnih prostorov ne more predstavljati terjatve ali premoženja, nad katerim bi bil možen stečajni postopek po določbah 444. člena ZFPPIPP. Tožena stranka zato za revizijo nima (več) pravnega interesa.
URS člen 156. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT člen 12, 12/1.
zahteva za oceno ustavnosti - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odmera stroškov zastopanja - ZOdvT
Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja o stroških revizijskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).
URS člen 156. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT člen 12, 12/1.
zahteva za oceno ustavnosti - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odmera stroškov zastopanja - ZOdvT
Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja o stroških revizijskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).
SPZ člen 128, 128/3, 180. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 3, 56, 57, 70, 71.
pogodba o sofinanciranju - sredstva evropske kohezijske politike - namenska uporaba sredstev - zastavna pogodba - zastava terjatve - upravna pogodba - dopustnost zastave terjatve - podaljšanje roka za vrnitev - dopuščena revizija
V pogodbi o sofinanciranju tožeča stranka ni nastopala kot upravičenec v smislu Uredbe št. 1083/2006. Tudi družba A. kot upravičenec na podlagi te pogodbe ni pridobila civilnopravne terjatve do tožene stranke, ki bi bila v pravnem prometu. Tako upravičenje zato ne more biti predmet zastavne pravice (tretji odstavek 128. člena ZSP). Zastavna pogodba, ki jo je sklenila tožeča stranka z A. ni mogla ustvariti pravnega učinka na podlagi 180. člena SPZ, da bi morala tožena stranka nepovratna javna sredstva po Pogodbi o sofinanciranju izplačati tožeči stranki. S tem, ko je A. d. o. o. nakazala sporni znesek, ni ravnala v nasprotju s 180. členom SPZ.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019249
OZ člen 18, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
Sklicevanje na pozitivno pravno ureditev ne daje podlage za avtomatično sklepanje o neposlovni odškodninski odgovornosti naročnika (toženke), če do izvajanja posla ne pride na predpisan način. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti se kot merilo za presojo protipravnosti uporablja predvidljivost negativne posledice ravnanja. Pri opustitvenih ravnanjih se presoja, ali je bilo v času opustitve mogoče tudi predvideti negativno posledico, ki bi iz takšne opustitve izhajala.
Okoliščine obravnavane zadeve ne kažejo, da bi bilo že v času toženkine opustitve zahteve po predložitvi bančne garancije, ki je bila predvidena v 10-dnevnem roku po podpisu Pogodbe (2. 12. 2009), mogoče sklepati o konkretni negativni posledici takšne opustitve, to je v neplačilu podizvajalcev v času, ko so bila dela že opravljena in ko je tožnica na toženko naslovila zahtevek za plačilo približno leto dni po podpisu pogodbe (decembra 2010).
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost
Glede povrnitve premoženjske škode ZVPSBNO v 21. členu posebej predpisuje objektivno odgovornost države in uporabo meril za odmero odškodnine iz 4. in 16. člena tega zakona, v ostalem pa napotuje na uporabo določb obligacijskega zakonika o povrnitvi premoženjske škode. Prav v vseh relevantnih določbah (26. člen Ustave, 131. člen OZ, 21. člen ZVPSBNO) pa je popolnoma jasno predpisana odgovornost za škodo, povzročeno z nedopustnim ravnanjem. Brez vzročne zveze med konkretnim protipravnim ravnanjem državnih organov (v obravnavanem primeru pravdnega sodišča) in nastalo škodo zato ne more biti odškodninske odgovornosti države.
Sporni pobot se ni nanašal na klasični denarni depozit, kjer bi komitentka položila svoja denarna sredstva na račun banke, temveč so bila denarna sredstva pri banki deponirana z namenom zavarovanja terjatve iz naslova pogodbene kazni. Z zavarovanjem z denarnimi sredstvi je bilo nadomeščeno prej dano zavarovanje s hipoteko. Pri tem je bilo s Pogodbo o kratkoročni vezavi sredstev na odpoklic dogovorjeno, da sme banka (tožnica) svojo terjatev iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu (sklenjene s stransko intervenientko na svoji strani) pobotati z nasprotnimi terjatvami deponentke (prve toženke) po Depozitni pogodbi. S tem dogovorom je bilo dano soglasje za izjemo od prepovedi (enostranskega) pobotanja po 316. členu OZ.