OZ člen 490, 630, 649, 649/1. ZPP člen 367, 367/5, 490.
pogodbena odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - pogodbena volja strank - predmet pogodbe - dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta
PZI predstavlja projektno dokumentacijo, ki daje usmeritev izvajalcu za pravilno izvedbo prevzetih del. Vendar zgolj iz okoliščine, da PZI, s katerim je bil seznanjen izvajalec, ki je z gradbeno pogodbo prevzel izvedbo posameznih sklopov gradnje, obsega specifikacijo potrebnih del za izgradnjo celotnega objekta, je zmotno sklepanje revidentke, da je bil predmet gradbene pogodbe razširjen na izgradnjo celotnega objekta. Revidiran PZI je bil tožeči stranki izročen po tem, ko sta bila objavljena javna razpisa obeh naročnikov in je tožeča stranka v obeh postopkih sodelovala. Zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomu, da je bil predmet Pogodbe na podlagi postopka prvega razpisa le del predvidenih sklopov del za izgradnjo krožišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028599
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da je v konkretnem primeru treba uporabiti tuje pravo.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - zavrženje tožbe - dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo pritožbeno sodišče upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 po uradni dolžnosti dolžno izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028598
ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - smrt zavarovanca med postopkom
Revizija se dopusti glede vprašanja, do kdaj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upravičen do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v primeru, ko zavarovanec zaradi posledic škodnega dogodka umre med postopkom - ali je upravičen do odškodnine le do dneva smrti zavarovanca ali do dneva, ko bi zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00028606
URS člen 26. ZIZ člen 279. ZKP člen 502, 502b, 502c, 502d. KZ člen 95, 96, 98.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - neutemeljena začasna odredba - povrnitev škode dolžniku - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predkazenski postopek
ZKP trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja ureja drugače kot ZIZ (ZKP je v tem delu lex specialis), zato smiselna uporaba določb o institutu opravičila začasne odredbe in z njim povezano povrnitvijo dolžniku prizadejane škode v postopkih začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po ZKP ne pride v poštev.
dolžnosti člana uprave - odškodninska odgovornost članov uprave - nakup delnic - tveganje - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - standard skrbnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode
Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.
Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da sta toženca pred nakupom delnic izdelala Strategijo nakupa, v kateri sta identificirala visoka tveganja, povezana z naložbo; prav tako sta identificirala možnost obvladovanja teh tveganj preko aktivnega upravljanja družbe na podlagi 75 % lastništva S. Že na podlagi Strategije nakupa, ki sta jo izdelala prav toženca, je torej jasno, da sta vedela, da je treba za obvladovanje tveganj pridobiti 75 % delež lastništva, vendar sta kljub temu sprejela odločitev za nakup delnic po delih.
Odločitev tožencev o pripravljenosti prevzema tveganja je glede na vse okoliščine primera presegla razumne meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028990
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 3, 3-6, 3-10, 9, 9/2, 9/4, 9/5, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-2, 19/2. ZVO-1 člen 10.
neenotna sodna praksa - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe - razlaga podzakonskega predpisa - dopuščena revizija
Logično sosledje je, da tožeča stranka zagotovi prevzemanje sveč pri upravljavcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžna zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Tam pa nato sveče prevzame (zbere, 10. točka 3. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečam) zbiralec, tožena stranka. Za ta prevzem oziroma oddajo pa ji tožeča stranka ne sme več zaračunavati stroškov, saj je po petem odstavku 9. člena oddaja sveč brezplačna. Smiselno torej po presoji Vrhovnega sodišča po Uredbi za fazo do prevzema sveč nosi stroške, torej tudi stroške prevoza, izvajalec javne službe, v obravnavanem sporu tožeča stranka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja 42. člen in 44. člen ZFPPIPP.
V 62. členu ZBan-1 je uveljavljeno načelo "štirih oči", to je obveznega skupnega zastopanja banke po vsaj dveh članih uprave. Skupno zastopanje pomeni, da oba člana uprave skupaj izjavljata in sprejemata voljo za banko. Predpostavka skupnega izjavljanja in sprejemanja volje je konsenz, soglasje glede njenega oblikovanja. Ob tem je (lahko) vprašanje, kdaj je bilo doseženo soglasje volj članov uprave, pomembno le z vidika časa sklenitve pogodbe.
odstop terjatve (cesija) - prevzemnikove pravice - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Za ugotovitev, ali je neka terjatev zastarala zaradi poteka objektivnega zastaralnega roka, niso pomembne nobene subjektivne okoliščine (na primer ali oškodovanec ve, da mu je v nekem trenutku nastala škoda in kdo mu jo je povzročil). Za ugotovitev, ali je ta rok potekel, je treba ugotoviti, kdaj je nastala škoda in (v našem primeru) kdaj je bila vložena tožba.
prevozna pogodba v cestnem prometu - prevoznina - zavezanec za plačilo - solidarna odgovornost pošiljatelja blaga - tovorni list - dopuščena revizija
Sodišče druge stopnje se je pri razlagi spornega zakonskega besedila pravilno naslonilo na namensko razlago zakonske spremembe in se pri tem sklicevalo na pojasnilo predlagatelja zakona, objavljeno v Poročevalcu DZ RS, 2011 z dne 29. 3. 2011. Iz tako pojasnjenega namena je razvidno, da je zakonodajalec predvsem poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Na tem mandatnem razmerju (oziroma verigi mandatnih razmerij), ki povečuje(jo) negotov položaj prevoznika, je torej predlagatelj zakonske spremembe utemeljeval potrebnost vzpostavitve solidarne odgovornosti za obveznosti do prevoznika tudi za tiste osebe, po nalogu katerih je bila sklenjena prevozna pogodba. V skladu s tako zasledovanim namenom je treba razlagati sporno določbo petega odstavka 110.a člena ZPCP-2. Učinka solidarne odgovornosti zato ni mogoče širiti tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla - dopuščena revizija
Tožeča stranka ni upravičena do provizije za posredovanje, čeprav se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana. Odgovor bi bil lahko tudi drugačen, če bi v tem poslu tožeča stranka že od vsega začetka delovala kot nepremičninski posrednik za toženo stranko in ne za končnega kupca nepremičnine.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 36, 45, 45/1, 45/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - pridržek javnega reda - materialno pravo - dejansko stanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Zmotna uporaba nacionalnega prava ali prava EU (ali drugega mednarodnega prava) ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev priznanja in izvršljivosti, saj je reševanje materialnopravnih vprašanj predvideno v okviru sistema pravnih sredstev v državi izvora, kar šteje kot zadostno pravno varstvo.
Enako velja za pritožnikove argumente (dejanske narave). Uredba Bruselj I izrecno prepoveduje ponovno preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja v postopku priznanja in izvršitve. Nasprotni udeleženec zato ne more doseči ponovne obravnave teh istih vprašanj v postopku priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe v okviru (oziroma pod krinko) pridržka javnega reda.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - negospodarske javne službe - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lex specialis - enostranska odpoved (odstop) - dopuščena revizija
Lekarniška dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti spada med negospodarske javne službe. Na takšno opredelitev lekarniške dejavnosti ne vpliva možnost pridobivanja dobička, saj je za opredelitev narave dejavnosti bistven javni interes, ki se zasleduje s podelitvijo koncesije; ta pa je v zagotavljanju preskrbe z zdravili.
Podeljevanje koncesij na področju negospodarskih javnih služb ureja Zakon o zavodih, ki napotuje na specialne zakone. Zakon o lekarniški dejavnosti kot lex specialis koncedentove nekrivdne odpovedi koncesijskega razmerja ne predvideva.
Če v koncesijskem aktu oziroma koncesijski pogodbi enostranska odpoved pogodbe ni predvidena, ne more biti dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, posledično pa odvzem koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, bi namreč pomenila oblastno odločitev, ki bi izvotlila pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavila arbitrarnosti in mu odvzela vsakršno pravno varnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00028572
ZZVZZ člen 87, 87/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - preventivni zdravniški pregled - neopravljen zdravstveni pregled - sposobnost delavca za opravljanje dela - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera neoprava zdravniškega pregleda delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi predstavlja pravno podlago za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z določilom drugega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - sposobnost biti stranka v postopku - banka - podružnica tuje pravne osebe - opredelitev stranke v postopku - oznaka firme - identiteta pravne osebe - odpravljiva pomanjkljivost
Upnica se je v predlogu za izvršbo označila s svojo firmo in svojim sedežem, kot bančna podružnica, vendar brez navedbe firme matičnega podjetja (ki je sicer identična firmi podružnice) in njegovega sedeža. Ker podružnica ni sposobna biti stranka, gre po ustaljeni sodni praksi za odpravljivo procesno pomanjkljivost. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP stranko pozvati, naj popravi predlog tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka; vendar pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost očitno spregledalo. Upnica se je nato s prvo naslednjo vlogo opredelila s firmo matičnega podjetja, njegovim sedežem ter svojo firmo in svojim sedežem. Sodišče prve stopnje bi moralo to navedbo šteti kot popravo (prvi odstavek 81. člena ZPP).
Napačna označitev v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni nujno odločilna. Glede na to, da gre pri podružnicah tujih podjetij za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, in odprava pomanjkljivosti zato ne more pomeniti spremembe osebe stranke, ampak le drugačno označbo osebe, in glede na to, da se je upnica že sama pravilno označevala v postopku pred sodiščem prve stopnje (in tudi v pritožbi), bi moralo sodišče druge stopnje bodisi samo upoštevati popravo bodisi razveljaviti sklep sodišča prve stopnje z navodilom, naj ravna po določbi prvega odstavka 81. člena ZPP.
dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička
Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček.
Ekonomska nujnost za zadržanje dobička se presoja v časovnem horizontu, ki ga je razumno mogoče šteti kot primernega glede na veljavnost (uporabljivost) ekonomskih in finančnih parametrov, ki se upoštevajo pri taki oceni. Primerno časovno obdobje se ocenjuje v okoliščinah posameznega primera, pri čemer se kriterij nujnosti preizkuša glede na tako določeno časovno obdobje.
Letno poročilo velja, če ni ugotovljena njegova ničnost. Vezanost na letno poročilo seveda pomeni vezanost na tam ugotovljeno višino bilančnega dobička. Skupščina tako odloča o uporabi bilančnega dobička, kot izhaja iz sprejetega letnega poročila.