Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da navedba upravičenca v kontragarancijski pogodbi vpliva na vsebino zaveze tožene stranke kot poroka iz naslova garancije, glede na to, da v kontragarancijski pogodbi upravičenec iz kontragarancije ni enak kot v kontragaranciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00039820
SPZ člen 115.
dopuščena revizija - dejanska etažna lastnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - učinkovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98. Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javno naročanje - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - sredstva evropske kohezijske politike
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija s sklenitvijo Pogodbe o sofinanciranju prevzela dolžnost preveriti pravilnosti in zakonitosti postopka izbire izvajalca s strani upravičenca oziroma pravilnost in zakonitost postopka javnega naročanja.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00039737
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - kršitev pravil javnega naročanja - merilo cene - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravo - resna kršitev pravil Unije
V javnem razpisu (sicer v drugi fazi razpisa) je bila uporabljena takšna metodologija točkovanja, da je bilo vsem cenam, ponujenim pod predvideno ceno, dodeljeno enako število točk. Taka metodologija popolnoma nevtralizira učinek cene in zato ni mogoče oceniti »ekonomsko najugodnejše ponudbe«, saj ponudniki, ki ponudijo ugodnejšo ceno, prejmejo enako število točk kot ponudniki, ki ponudijo višjo ceno. Uporabljena metoda točkovanja ne zagotavlja enake obravnave ponudnikov, kršeno je lahko načelo gospodarnosti in dobrega finančnega poslovodenja. Zato takšna metoda točkovanja predstavlja resno kršitev veljavnih pravil Unije na področju javnih naročil. Metoda točkovanja kot takšna res ni imela neposrednega finančnega vpliva, saj je bila na koncu postopka veljavna le ena ponudba. Vendar pa bi ta metoda točkovanja lahko imela posredni finančni vpliv zaradi svojega odvračilnega značaja, vpliva pa lahko tudi na ponudbene cene različnih ponudnikov, vključno z zmagovalnim.
Na opredelitev resnosti kršitve v smislu popolne izključitve odgovornosti upravičenke glede na okoliščine zadeve tudi ne vpliva dejstvo, da nobeden od nadzornih organov tožnice, niti tisti, ki neposredno nadzorujejo porabo evropskih sredstev, niti tisti, ki so odločali o vloženih revizijah po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, niso zaznali navedene kršitve.
neupravičena pridobitev - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - dopuščena revizija
Prejemnik plačila na podlagi pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena revizija, postane nepošten v smislu 193. člena OZ takrat, ko zve (ali bi moral zvedeti) za odločbo revizijskega sodišča, na podlagi katere mora plačniku vrniti neupravično prejeto plačilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Zgolj izraženo pričakovanje, da bo sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje, vztrajalo pri po mnenju predlagatelja napačnih materialnopravnih stališčih, ki bodo pripeljale do neugodne odločitve za predlagatelja, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - upoštevni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Toženka v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče druge stopnje zadevo vrniti v novo sojenje le glede 12.417,88 EUR in ne glede 21.874,10 EUR. S tem po presoji Vrhovnega sodišča ne uveljavlja pravno upoštevnih razlogov, ki spadajo v okvir 357.a člena ZPP. Vrhovno sodišče sme glede na določbo 357.a člena ZPP namreč presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče sámo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 768, 768/1. ZIZ člen 138, 138/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost odvetnika - pooblastilno razmerje - odvetniška družba - gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - aktivnosti v smeri odvrnitve škodljivih posledic - materializacija škode - pravnomočnost - dopuščena revizija
Zastaranje terjatve iz pogodbene odškodninske odgovornosti odvetniške družbe po presoji Vrhovnega sodišča ne more pričeti teči dokler pooblaščenec v okviru pooblastilnega razmerja deluje v smeri odvrnitve škodljivih posledic za principala. Drugačno stališče bi pomenilo izvolitev namena odvetništva kot stebra pravne države.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščina - plača direktorja - nagrada direktorja - pravice družbenikov - odločanje družbenikov - nasprotni predlog - pravica do obveščenosti - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - dopuščena revizija
Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo odločitve o določitvi plače (in nagrade) poslovodje s sklepom skupščine ne morejo prepustiti družbenikoma, ki imata skupaj večino glasovalnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00039026
URS člen 22, 26, 26/1. OZ člen 131. ZPP člen 367a, 371, 375, 375/3. ZSZ člen 59, 59/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravnost v širšem smislu - krivda - razbremenitev odgovornosti - sprememba davčne prakse - uporaba neveljavnega predpisa - enakopravno obravnavanje strank - dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Vprašanje, ki ga je revidentka zastavila v postopku dopustitve revizije, izhaja iz napačne predpostavke, na kar pravilno opozarja toženka v 1. točki svojega odgovora na revizijo. Zaradi enakopravnega obravnavanja strank v postopku kot sestavnim delom pravice iz 22. člena Ustave RS se položaj ene stranke preko dopuščenega vprašanja v postopku dopustitve revizije, ki je enostranski postopek in v katerem druga stranka ne sodeluje, v razmerju do nasprotne stranke ne more izboljšati.
Toženka pri interpretaciji predpisov ni ravnala s kvalificirano stopnjo napačnosti, kot se zahteva za utemeljitev odgovornosti države po ustaljeni sodni praksi, ki je obširno in na več mestih citirana v izpodbijani sodbi, saj ni odstopala od sodne prakse, ki bi bila ustaljena, ni ponudila nerazumne pravne razlage in tudi ni odstopala od svojih predhodnih ravnanj.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nastanek škode - krivda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na okoliščine primera zavarovancu mogoče očitati grobo malomarnost, ker naj ne bi poskrbel za ustrezno varno izgradnjo objekta, pri čemer si je tožena stranka kot zavarovalnica pred samim zavarovanjem objekt ogledala
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije.
ZPreZP-1 člen 37, 37/1, 37/3, 38, 39, 39/2, 40, 43, 43/1, 44. OZ člen 190.
preprečevanje zamud pri plačilih - izvršnica - unovčenje izvršnice - ničnost - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - neupravičena obogatitev - kavzalno razmerje - dopuščena revizija
V kavzalnem razmerju med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med upnikom in dolžnikom ne temelji na izdani izvršnici, zato je za njegovo presojo nepomembno, ali je izvršnica neveljavna ali nična. Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je potemtakem zmotno. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice nato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. in nasl. členi OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00039857
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 9, 9/5, 98, 98/2.
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - regresna pravica - smernice COCOF - dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje glasi, da je sodišče druge stopnje v postopku izterjave finančnega popravka glede vprašanja finančnih posledic pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu.
predlog za dopustitev revizije - epidemija - interventni ukrepi - tek rokov - neplačana taksa - umik predloga
Ob upoštevanju 67. člena ZIUOOPE so v letu 2020 sodne počitnice določene le za čas od 1. do 15. avgusta, le za čas sodnih počitnic pa je v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih izključen tek procesnih rokov.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost poslovodje - nakup vrednostnih papirjev - nakup obveznic - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - teorija o adekvatni vzročnosti - ekvivalenčna teorija
Vsakega pogoja, brez katerega posledica ne bi nastala, ni mogoče upoštevati kot pravno relevantnega vzroka nastale škode. Tako bi izhajalo le iz ekvivalenčne teorije o vzročni zvezi, ki v praksi ni sprejeta.
Presoja o obstoju vzročne zveze se opravi na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti, po kateri je za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode pravno relevanten le tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. Ocena relevantnosti je stvar pravnega vrednotenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00038355
OZ člen 82, 82/2, 83, 427, 427/1, 427/3, 429, 429/1, 429/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažni lastnik - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih stroškov - prevzem dolga - sprememba dolžnika - najemnik poslovnega prostora - konkludentna privolitev v prevzem dolga - subsidiarna odgovornost lastnika - razlaga pogodbe - svobodno urejanje pogodbenih razmerij
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je lastnik dela stavbe v etažni lastnini, poslovnega prostora v poslovni stavbi, glede na okoliščine primera, v razmerju do upravnika razbremenil svoje dolžnosti lastnika za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe, s tem, da je obveznost plačila pogodbeno prenesel na najemnika in o tem obvestil upravnika ter mu predložil fotokopijo najemne pogodbe ter je upravnik od obvestila dalje svoje račune izdajal neposredno najemniku.
ZNIRPJU člen 2, 3. ZZVZZ člen 63, 65, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2014 (2014) člen 8, 8-1, 9, 9-3, 9-4. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2015 (2015) člen 8, 8-1, 9, 9-3, 9-4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - osnovna plača - odprava plačnih nesorazmerij - finančne posledice - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - dogovor o izvajanju programa zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - dopuščena revizija
Iz namenske razlage določil Splošnega dogovora izhaja, da imajo le tiste plačne spremembe, do katerih pride med njegovim izvajanjem, avtomatični vpliv na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev. A contrario pa se šteje, da so normativne spremembe plač v javnem sektorju, ki so nastale pred sklenitvijo Splošnega dogovora, kot ustrezen kalkulativni element že zajete pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev.