Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določbe o zastaranju odškodninske terjatve.
družbeni kapital - lastninjenje podjetij - stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - izločitvena pravica na terjatvah - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je dopustilo vprašanje, ki zadeva uveljavljanje izločitvene pravice na (denarni) terjatvi. Prva točka izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila potrjena s sodbo sodišča druge stopnje, sama po sebi ni povsem jasna. Razumeti jo je mogoče bodisi tako, da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi (tožene stranke) do C., d. o. o., bodisi da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o. Ker je denarna terjatev tožene stranke do R., d.o.o. na pravno prednico tožeče stranke ex lege prešla 1. 5. 1998 (10. točka te obrazložitve), izločitvena pravica na terjatvi tožene stranke do C., d. o. o. v času stečajnega postopka nad toženo stranko že pojmovno ni več mogoča. Če pa je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., to s stečajnim postopkom nad toženo stranko nima nobene zveze. Ne glede na to, ali je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi tožene stranke do C., d.o.o. ali pa izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., se v obeh primerih odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje glasi, da izločitvene pravice na denarni terjatvi v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima izdajatelj izvršnice v primeru, če zatrjuje nedopustnost izvršbe na podlagi izvršnice, pravico, da na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi zahteva vračilo plačanega zneska od imetnika izvršnice.
ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031692
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 335, 336, 336/1, 346, 352.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje odškodninske terjatve - preostanek zavarovalne vsote - podrejeni vrstni red terjatve - kdaj začne zastaranje teči - dopuščena revizija
Na tek zastaranja pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega odstavka 18. člena ZOZP nima nobenega vpliva, ker ta ne določa predpostavk za zastaranje, saj so te določene v OZ. Pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve tožeče stranke v primerjavi z neposrednimi oškodovanci je (ob ustreznem ugovoru tožene stranke) relevantno le v zvezi s tem, v kolikšni meri bo zahtevku tožeče stranke ugodeno, pri čemer je preostanek zavarovalne vsote predhodno vprašanje.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2-7, 47, 481, 481/1. ZKme-1 člen 5, 5/3, 100.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031108
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - začetek stečajnega postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da ni podana protipravnost ravnanja stečajnega sodišča v smislu 26. člena URS.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje dejstev - materialno procesno pravo - neutemeljena pritožba
Sodišče druge stopnje je utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, ker bo treba ugotavljati dejstva, ki zaradi pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva še niso bila zatrjevana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00031214
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZVZZ člen 63, 63/2, 66.
poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - sprememba cene - javni sektor - sprememba višine plače - kolektivna pogodba - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za leto 2017 dolžna sama (v svojstvu plačnika storitev), brez sodelovanja ostalih partnerjev po 63. členu ZZVZZ, v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev (v individualnih pogodbah sklenjenih z izvajalci na podlagi SD 2017) upoštevati neposredno sprejete spremembe glede višine plač v javnem sektorju, kot so bile opredeljene z aneksi h kolektivnim pogodbam in jih samostojno vkalkulirati v ceno zdravstvene storitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o odmeri stroškov - odvetniška tarifa - pomembno pravno vprašanje - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Vprašanje je predlagano v zvezi z Zakonom o odvetniški tarifi, ki se je prenehal uporabljati 9. 1. 2015. Nova Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/2015) pa je vzpostavila drugačen način obračunavanja odvetniških stroškov (po posameznih dejanjih in ne več po fazah postopka). Zato od obravnavanja zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče pričakovati odločitve o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
zahteva za presojo ustavnosti - ZFPPIPP - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izguba pravice
ZUstS v 44. členu ureja le pravne posledice razveljavitvene odločbe, in sicer se po tem določilu zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pravne posledice ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča pa v zakonodaji niso urejene. Ker je zakon neizogibno protiustaven že od njegovega sprejema naprej - Ustavno sodišče njegovo protiustavnost zgolj ugotovi - je ustavnoskladna razlaga pravnih posledic ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča na vložene revizije, o katerih še ni bilo odločeno, taka, da ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00030552
OZ člen 10, 39. ZPP člen 14.
prenos poslovnega deleža - skupni namen pogodbenih strank - neodplačna odsvojitev - ničnost pogodbe - civilna odgovornost - pravica do naravnega sodnika
Zaključki sodišča druge stopnje o tem, da toženec za poslovni delež ni plačal ničesar in da je bil skupni namen pogodbenih strank v pridobitvi premoženjske koristi tožencu na račun družbe L., d. d., pomenijo ugotavljanje dejstev, pomembnih za nastop civilnopravne sankcije. Takšen skupni namen pogodbenih strank je namreč v nasprotju s temeljnim načelom obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode in kot tak nedopusten, pogodba s takšno kavzo pa nična.
Vsi posli, pogodbi o zavarovanju obveznosti, prodajni pogodbi in kompenzacija, so sklenjeni v izpodbojnem obdobju. To pomeni, da bi upniki lahko prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če ta dejanja ne bi bila opravljena.
Tožnica je postavila tožbeni zahtevek na razveljavitev učinka prodaje in prenosa lastninske pravice na nepremičninah. V prodajni pogodbi sta vsebovana zavezovalni pravni posel in razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo). S tem je hkrati izpodbila učinek obeh pravnih poslov in poseben oblikovalni zahtevek za razveljavitev učinkov zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.
Določba 278. člena ZFPPIPP ne vsebuje pravil o zamudi in začetku teka zamudnih obresti, zato je treba v tem delu uporabiti splošna pravila, ki so urejena v OZ. Čeprav nastanejo pravne posledice sodbe za izpodbijanje dejanj skladno s prvim odstavkom 278. člena ZFPPIPP po pravnomočnosti sodbe, se v obravnavani zadevi uveljavlja povračilni zahtevek. Zato je treba drugi odstavek 278. člena ZFPPIPP uporabiti v zvezi s 193. členom OZ, ki določa, da je treba neupravičeno pridobljeno vrniti (vsaj) od dneva vložitve tožbe.
obstoj pogodbenega razmerja - trditveno in dokazno breme - nesporna dejstva - priznanje dejstev - domneva o priznanju dejstev - dolžnikov ugovor - račun - dopuščena revizija
Tožena stranka je že v obeh ugovorih zoper sklep o izvršbi podala trditev, da sta se glede vseh odprtih računov (ne glede na to, ali so predmet tega postopka ali ne) pravdni stranki na sestanku 3. 3. 2015 dogovorili za daljši rok plačila. Takšen ugovor po eni strani priznava poslovno sodelovanje med pravdnima strankama v obdobju, na katero se nanašajo vtoževani računi. Hkrati pa je tožena stranka s tem izrecno priznala, da so iz njunega poslovnega sodelovanja na dan 3. 3. 2015 obstajale neporavnane obveznosti tožene stranke. Ob tako podanih trditvah tožene stranke njenih dodatnih ugovorov, da dolžnik iz previdnosti zanika, da bi bil kakorkoli dolžan in bi upnik (tožeča stranka) moral z listinami dokazati, da so bile storitve opravljene, ni mogoče razlagati kot kopičenje dopustnih ugovorov tožene stranke, kot je to razložilo sodišče druge stopnje (25. točka obrazložitve sodbe). Če je tožena stranka priznala obstoj dolga do tožeče stranke, je bilo na njeni strani trditveno breme, katera od vtoževanih storitev je zanjo sporna in bi jo tožeča stranka morala izrecno dokazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00030336
ZZVZZ člen 63, 65, 66. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen
Revizija se dopusti glede vprašanja: Kakšna je pravilna razlaga določila Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, da "če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo Aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju in druga vprašanja, ki zadevajo plače v javnem sektorju, ali v primeru sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe", koga ta določba zavezuje in na kakšen način.
ZLPPTR člen 29, 29/2. ZGD-1 člen 187, 475, 495, 495/1.
Triglavski narodni park - kapitalska družba - stvarni vložek - predhodno soglasje Vlade RS - ničnost - prepoved vračila vložka
Po določbi drugega odstavka 29. člena ZLPPTR zemljišč na območju Triglavskega narodnega parka, ki so v lasti sklada (tožeče stranke), ni dopustno odtujiti brez soglasja Vlade RS. V četrtem odstavku je za posle, sklenjene v nasprotju s to zahtevo, predpisana ničnost.
Za veljavnost stvarnega vložka tožeče stranke v toženo stranko v obliki zemljišča na območju Triglavskega narodnega parka bi bilo potrebno soglasje Vlade RS. Ker soglasje ni bilo podano, stvarni vložek ni bil veljavno zagotovljen. Vrnitev zemljišč zaradi ničnosti stvarnega vložka zato ni podvržena prepovedi vračila vložka po prvem odstavku 495. člena ZGD-1. Določila ZGD-1 o ohranjanju osnovnega kapitala bi bila namreč pravno relevantna šele, ko bi bil osnovni vložek pravilno zagotovljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se upnikova zastavna (ločitvena) pravica z rubežem terjatve, nastale na podlagi sodne odločbe, razteza tudi na terjatve stečajnega dolžnika, nastale po začetku stečajnega postopka, če je sodišče na podlagi določbe 317. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku dovolilo nadaljevanje poslovanja v pravnem razmerju, iz katerega te terjatve nastajajo.
razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - razlagalna pravila - skupni namen pogodbenih strank
Drugi odstavek 82. člena OZ določa obvezno razlagalno pravilo, ki se uporablja za razlago spornih določb pogodbe. Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Vendar zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra odločilne vloge; kot sporne določbe je namreč treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zaradi neplačila prvega obroka premije ob upoštevanju dogovora o obročnem odplačilu premije nastopilo zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke kot zavarovalnice za plačilo škode.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - ocena dokazov
Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.