CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00038935
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 151, 221i.
dopuščena revizija - postopek poenostavljene prisilne poravnave - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - odpoklic upravnega odbora - odpoklic iz krivdnih razlogov - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - omejitev dolžnikovih poslov - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ ali odpoklic upravnega odbora na podlagi 221.i člena ZFPPIPP sam po sebi pomeni odpoklic iz krivdnih razlogov, ali pa gre zgolj za določbo, ki upniku, po pridobljenem pooblastilu za vodenje poslov dolžnika, omogoča odpoklic v postopku prisilne poravnave brez soglasja sodišča in brez potrebe po navajanju razlogov za odpoklic;
◦ ali je sodišče pri presoji sklepa upravnega odbora o izplačilu zavarovalnine z dne 6. 10. 2014 zmotno uporabilo 151. člen ZFPPIPP, s tem ko je štelo, da sklep pomeni nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v času, ko so že nastopile pravne posledice prisilne poravnave in ga tako štelo za ničnega.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zadruga kot stranka v postopku - sporazum o pristojnosti
V tej zadevi kot tožeča stranka nastopa zadruga, kot tožena stranka pa gospodarska družba. Tako tožeča kot tožena stranka sta torej osebi, ki sta navedeni v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. To pa pomeni, da je obravnavani spor gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00037203
ZGD-1 člen 264. ZPP člen 267a, 267a/1.
dopuščena revizija - poslovodja - odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo sodišče druge stopnje ob spremembi odločitve sodišča prve stopnje o odškodninski odgovornosti toženca dolžno argumentirati, zakaj tožencu pripisuje status de facto poslovodje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00037129
ZIZ člen a42b. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 36, 39, 45. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00039578
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 36.
dopuščena revizija - insolventnost - skupščina delniške družbe - zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi četrtega odstavka 36. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), osnovni kapital zmanjšati za več, kot je potrebno za pokritje nepokrite izgube in
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi prvega odstavka 36. člena ZFPPIPP, osnovni kapital povečati s stvarnimi vložki.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v okoliščinah konkretnega primera presodilo, da je najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, neveljavna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež odvetnika
Okoliščina, da ima tožnik (odvetnik) svoj sedež na območju predložitvenega sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v okoliščinah konkretnega primera zdravstvena storitev slikovne (CT) diagnostike za rakave bolnike lahko razlaga tako, da je slikovna (CT) diagnostika za rakave bolnike izključena iz pogodbenih planov in se pogodbeni plan 5.577 CT preiskav za leto 2016 nanaša le na preostalo (nerakavo) CT diagnostiko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00038354
ZZVZZ člen 63, 65, 66. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšen vpliv ima sprejetje Aneksa h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki ureja spremembo višine plač v javnem sektorju ali sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odgovornost države zaradi dela sodnikov pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Samo dejstvo, da toženec (in K., d. o. o.) v zvezi z drugim postopkom pred celjskim sodiščem, v katerem kot pravdna stranka nastopa K., d. o. o., uveljavlja odškodninsko odgovornost države za ravnanje celjskega okrožnega in višjega sodišča, samo po sebi ne predstavlja razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi - odvetnik kot stranka postopka - objektivni kriterij
Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS00036807
ZBan-1 člen 61, 66, 167, 167/1, 167/2, 173, 173/1, 173/1-1, 177. ZGD-1 člen 263. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (2011) člen 7, 7/1, 10, 10/5.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - upravljanje banke - profesionalna skrbnost - dolžnost skrbnega ravnanja - konflikt interesov - kreditna pogodba - kapitalska udeležba članov uprave banke pri kreditojemalcu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - odgovornost člana uprave - delovno področje - dolžnost odločanja - solidarna odgovornost članov uprave - mnenje strokovne službe - dopuščena revizija
Da bi člani uprave kakorkoli skušali izpolniti dolžnost obvladovanja nasprotja interesov oziroma da bi konflikt vsaj skušali obvladati na ustrezen način (na drugačen način, kot je opisano), niti ne zatrjujejo. Po stališču Vrhovnega sodišča je popolna opustitev dolžnega ravnanja ključna za ugotovitev odgovornosti članov uprave banke. Pri tem je treba upoštevati, da gre za odločanje v banki, v kateri mora uprava po drugem odstavku 66. člena ZBan-1 pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke. Tu veljajo najstrožji standardi upravljanja.
Soglasje nadzornega sveta po 167. členu ZBan-1 mora biti podano za sklenitev vsakega posameznega pravnega posla.
Druga toženka ni odločala o kreditu, ker naj kreditni procesi ne bi spadali v njeno delovno področje in ne ker bi se želela izločiti ravno zaradi obstoja konflikta interesov. V specifični situaciji, ko gre za odločanje v banki in je z istim konfliktom interesov obremenjena celotna uprava ter je bila odobritev kredita v korist vseh članov, po stališču Vrhovnega sodišča samo vzdržanje od glasovanja, ker naj odločitev ne bi spadala v delovno področje druge toženke, za razbremenitev njene odgovornosti ni dovolj.
Uprava mora v primerih, ko je dolžna odločati o kreditih, relevantne okoliščine (kot je na primer ustreznost zavarovanja) pred sprejetjem odločitve preveriti, kljub pozitivnim mnenjem svojih strokovnih služb.
Restitucijski odškodninski zahtevek (obveznost povrnitve prejšnjega stanja oziroma (v praksi prevladujoče) plačilo stroškov take vzpostavitve) nastane že s trenutkom nastanka škode. Škoda torej ne nastane šele tedaj, ko oškodovanec plača račun za vzpostavitev prejšnjega stanja.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS00036808
ZBan-1 člen 61, 66, 167, 167/1, 167/2, 173, 173/1, 173/1-1, 177. ZGD-1 člen 263. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (2011) člen 7, 7/1, 10, 10/5.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - upravljanje banke - profesionalna skrbnost - dolžnost skrbnega ravnanja - konflikt interesov - kreditna pogodba - neodplačilo kredita - stečaj kreditojemalca - kapitalska udeležba članov uprave banke pri kreditojemalcu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - odgovornost člana uprave - delovno področje - dolžnost odločanja - solidarna odgovornost članov uprave - mnenje strokovne službe - škoda - vzročna zveza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev revizije - pavšalne revizijske navedbe - dopuščena revizija
Da bi člani uprave kakorkoli skušali izpolniti dolžnost obvladovanja nasprotja interesov oziroma da bi konflikt vsaj skušali obvladati na ustrezen način (na drugačen način, kot je opisano), niti ne zatrjujejo. Po stališču Vrhovnega sodišča je popolna opustitev dolžnega ravnanja ključna za ugotovitev odgovornosti članov uprave banke. Pri tem je treba upoštevati, da gre za odločanje v banki, v kateri mora uprava po drugem odstavku 66. člena ZBan-1 pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke. Tu veljajo najstrožji standardi upravljanja.
Soglasje nadzornega sveta po 167. členu ZBan-1 mora biti podano za sklenitev vsakega posameznega pravnega posla.
Pogoj za uporabo pravila solidarnosti je, da je posamezen član sploh odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi neskrbnega ravnanja uprave, to pa je takrat, ko je kršil svoje individualne članske dolžnosti.
Druga toženka ni odločala o kreditu, ker naj kreditni procesi ne bi spadali v njeno delovno področje in ne ker bi se želela izločiti ravno zaradi obstoja konflikta interesov. V specifični situaciji, ko gre za odločanje v banki in je z istim konfliktom interesov obremenjena celotna uprava ter je bila odobritev kredita v korist vseh članov, po stališču Vrhovnega sodišča samo vzdržanje od glasovanja, ker naj odločitev ne bi spadala v delovno področje druge toženke, za razbremenitev njene odgovornosti ni dovolj.
Uprava mora v primerih, ko je dolžna odločati o kreditih, relevantne okoliščine (kot je na primer ustreznost zavarovanja) pred sprejetjem odločitve preveriti, kljub pozitivnim mnenjem svojih strokovnih služb.
ZGD-1 člen 263, 281, 281/5. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost člana nadzornega sveta - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - dokazno breme tožnika - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so toženci v konkretnem primeru utemeljeno lahko pričakovali sinergijske učinke,
- ali je sodišče pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu glede tega, ali je bilo v konkretnih okoliščinah utemeljeno pričakovati sinergijske učinke in kolikšni bi ti učinki bili,
- ali je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni postavilo izvedenca, ki bi opravil cenitev vrednosti 10% deleža A., a. s., izhajajoč iz vrednosti 100 % deleža A., kakršno je ugotovil Deloitte in ki jo je tožeča stranka priznala,
- ali so tožeča stranka oziroma njeni predstavniki v organih upravljanja in nadzora A. pretrgali vzročno zvezo.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da tožeča stranka kot izvajalka obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni upravičena od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od novele ZPIZ-2B (1. 1. 2016), zahtevati povračila izplačanih dajatev svoji zavarovanki, ki so ji bile priznane z odločbo po 1. 1. 2016 glede škodnega dogodka, do katerega je prišlo pred tem datumom.
ZPP člen 95, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-1, 97/2-3, 245, 245/1, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
dovoljenost revizije - revizija vložena po odvetniku - postopek osebnega stečaja - upravičenje za zastopanje - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - podelitev pooblastila odvetniku - zavrženje revizije
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena.