bančna garancija - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - neodvisna bančna garancija - neupravičeno unovčenje bančne garancije - vračilo prejetega - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije - ugovori naročitelja - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla - ugoditev reviziji
Zgolj prizadevanje tožeče stranke - podjemnika za odpravo napak, ki so se na izvršenem delu pokazale v garancijski dobi, ne izkazuje, da je tožena stranka – naročnik del neutemeljeno prejela garancijski znesek, do katerega iz temeljnega posla (Pogodbe) ni imela pravice. Upravičenje naročnika garancije do vračila zneska, plačanega iz unovčene garancije, na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR, je odvisno od utemeljenosti naročiteljevih ugovorov, ki se nanašajo na temeljni posel, v zvezi s katerim je bila dana garancija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00066398
ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-3, 226, 226/3, 226/4. ZVO-1 člen 29, 29/4. ZIZ člen 64, 64/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja - stečajna masa - posebna razdelitvena masa - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - ekološka sanacija - izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - pridobitev izvršilnega naslova - poplačilo upnika v izvršbi - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je:
- odločitev o nedopustnosti izvršbe toženke z rubežem terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika (iz naslova vračila denarnih sredstev v stečajno maso) oprlo na dejstvo, da sredstva dolžnikove stečajne mase ne zadoščajo niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka,
- presodilo, da lahko ugovor iz prejšnje alineje (pravno upoštevno) uveljavlja tudi tožeča stranka, ki ima v izvršilnem položaj tretjega, in to ne glede na dejstvo, da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi (stečajnega oziroma izvršilnega) dolžnika z enako vsebino v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen,
- kot pravico tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ prepoznalo pravico tožeče stranke do poplačila iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas in
- razsodilo, da je pravdno sodišče upravičeno v pravdnem postopku presojati, ali in v katerem vrstnem redu imata pravdni stranki pravico do poplačila njunih (stroškovnih) terjatev iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas.
ZPP člen 347, 347/3, 355, 355/1, 358, 358-2, 358-3, 358-4.
pritožbena obravnava - dopolnitev postopka na drugi stopnji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave - drugačna ugotovitev dejanskega stanja v postopku pred sodiščem druge stopnje brez obravnave - sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - pogoji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni stopnji - ugoditev reviziji
Kadar so kršene zahteve Zakona o pravdnem postopku, ki nalagajo razpis pritožbene obravnave, to pomeni, da niso bili konstituirani (procesni) pogoji za kabinetno uporabo reformatoričnih pooblastil, kar prizadeva konkretni pritožbeni postopek in s tem izpodbijano sodbo kot njegov neločljiv sestavni del.
Ob odločitvi za dopolnitev postopka pred sodiščem druge stopnje je treba imeti vselej pred očmi, da je ugotavljanje dejstev, če so med strankama sporna, lahko povezano z izvajanjem dokazov, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bili izvedeni, in/ali dokazno oceno na podlagi sicer že izvedenih dokazov, ki je v razlogih sodišča prve stopnje ni. Zato je bistvenega pomena, da sodišče druge stopnje, ko samo dopolni postopek zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja z ugotavljanjem dejstev, ki so med strankama sporna, pojasni, zakaj je to po njegovi oceni lahko storilo na seji senata. Na ta način opredeli, zakaj dopolnitev postopka na seji senata ni nedopustno omejujoča za pravico do izjavljanja v danem procesnem položaju, kar je ključnega pomena za poštenost postopka.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - zavrnitev predloga
V sklepu o dopustitvi revizije sodišče po tretjem odstavku 367.c člena ZPP navede (le), v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Tožnice v tožbi uveljavljajo odškodninsko odgovornost predlagatelja stečajnega postopka nad prvo tožnico. Očitki predlagateljice o arbitrarnem odločanju sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani so smiselno usmerjeni zoper sodnike, ki so odločali o pritožbah v stečajnem postopku nad prvo tožnico. Z njimi ni mogoče utemeljiti dvoma o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče umestiti le v okvir izločitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00066723
ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - delodajalec kot posredni oškodovanec - nadomestilo plače - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali prvi odstavek 18. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu izključuje pravico vseh posrednih oškodovancev (z izjemo tistih, ki so v določbi navedeni) do povrnitve škode, ki nastane kot posledica prometne nesreče.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Zaradi odločitve o pripoznavi zahtevka je v prvostopenjski sodbi popolnoma umanjkala opredelitev do materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj zadeve. Če bi sodišče druge stopnje samo razsodilo v zadevi, bi se v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. V konkretnem primeru je tako zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe na kar je opozorilo drugostopenjsko sodišče samo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZMZPP člen 30, 30/1, 55, 55/1.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost sodišča RS - pristojnost sodišča RS v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - odgovornost banke - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je sodišče Republike Slovenije pristojno za odločanje v pravdi glede zatrjevane nepogodbene odškodninske odgovornosti banke s sedežem v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, za povračilo premoženjske škode, nastale oškodovancu - družbi s sedežem v Ljubljani zaradi opustitve dolžne skrbnosti banke v okoliščinah konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00066721
URS člen 26. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218. ZUreP-1 člen 179, 180. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namenska raba zemljišč - obramba - obstoj protipravnosti - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - ustaljena sodna praksa - trditveno in dokazno breme - protipravnost v ožjem smislu - protipravnost v širšem smislu - jasna določila - odstop od sodne prakse - odločba davčnega organa - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožena stranka na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije odgovarja tožeči stranki za škodo, ki ji je nastala v posledici v letih 2016, 2017 in 2018 neodmerjenih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - težko popravljiva škoda ni izkazana
S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa (odvzema dovoljenja) ni mogoče uspešno utemeljiti izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, ker trditve take narave same zase ne utemeljijo nastanka težko popravljive škode. Drugačno razumevanje pogoja nastanka težko popravljive škode bi pomenilo, da je v primeru, ko se ugotovi, da subjekt nadzora ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, treba začasno odredbo vedno izdati za čas do odločitve o glavni stvari v upravnem sporu. Izdajanje začasnih odredb po takem avtomatizmu pa bi izvotlilo določbe ZZavar-1 o izvajanju nadzora nad zakonitostjo izvajanja poslov zavarovalnega zastopanja na zavarovalniškem trgu.
predlog za dopustitev revizije - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede časa začetka teka zakonskih zamudnih obresti v konkretnem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VS00065683
ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6. OZ člen 198, 336, 336/1, 347, 347/1. URS člen 69. ZOR člen 219.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - začetek teka zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugoditev reviziji
Stališče sodišča druge stopnje o zastaranju zamudnih obresti, ki so dospele v obdobju do treh let pred vložitvijo predloga za odmero odškodnine, je upoštevaje zakonski dejanski stan 106. člena ZureP-1 v nasprotju s prej izraženim stališčem v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da do zastaranja ne more priti preden bi predlagateljica lahko to odmeno uveljavljala. Nujna predpostavka za sklepanje o nastopu učinka zastaranja, do katerega pride z iztekom zastaralnega roka, je opredelitev pričetka teka zastaralnega roka, kot to nedvoumno določa prvi odstavek 336. člena OZ. Z vidika zakonske ureditve je treba torej najprej odgovoriti na vprašanje, kdaj pridobi upnik pravico terjati dolžnikovo obveznost (prim. prvi odstavek 336. člena OZ). Utemeljitev sodišča druge stopnje o nastopu učinka zastaranja spornega dela terjatve to spregleda. Materialnopravni zaključek o zastaranju zato pomeni zmotno uporabo prvega odstavka 336. in prvega odstavka 347. člena OZ.
OZ člen 190, 190/3, 191. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - predkupna pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 190. člena in določbo 191. člena Obligacijskega zakonika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zavrnitev predloga
Očitki predlagateljice, ki smiselno trdi, da ji ne smejo soditi sodniki, ki naj bi že povzročili škodo, so usmerjeni zoper posameznega sodnika, ki je odločal v predhodnem postopku. Z njimi pa ni mogoče utemeljiti dvoma o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče umestiti le v okvir izločitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00065679
ZSReg člen 8, 8/3, 17, 17/1, 19, 36. ZNP-1 člen 32, 32/1, 37, 42. ZGD-1 člen 47, 47/3, 48. ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/1, 371, 384, 384/3.
vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - sklep o vpisu v sodni register - pritožba zoper sklep - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes za pritožbo - direktna revizija - pravočasnost revizije - obseg revizijskega preizkusa - zavrnitev revizije
Ne glede na pomanjkljivo ureditev neposredno dovoljene revizije po uveljavitvi novele ZPP-E (tretji odstavek 384. člena v zvezi s 371. členom ZPP), meje preizkusa revizijskega sodišča tudi v tem primeru ni mogoče širiti preko ureditve v prvem odstavku 371. člena ZPP pred navedeno zakonsko spremembo. To pa pomeni, da je revizijski preizkus zamejen z razlogi, ki so navedeni v reviziji, glede dejanske podlage pa v okviru, ki ga je imelo na razpolago sodišče druge stopnje ob izdaji izpodbijane odločbe.
Navedena omejitev revizijskega preizkusa nalaga vlagatelju revizije, da se v njej sooči z nosilnimi razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentka temu bremenu v okviru vložene revizije ni zadostila. Njeno obširno sklicevanje na učinek zatrjevane sklenjene pogodbe o prenosu deleža nanjo v letu 2007 pomeni zgolj ponavljanje argumentov, ki jih je (kot pritožbeni razlog) uveljavljala v pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe v sodni register. S temi ponovljenimi stališči pa se ne sooči z razlogi sodišča druge stopnje v 14. do 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi je utemeljilo neobstoj njenega pravnega interesa za pritožbo. Gre predvsem za upoštevano neskladje med zatrjevanim pogodbenim prenosom deleža in opustitvijo dolžnega ravnanja same revidentke v nasprotju z 48. členom v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZGD-1, česar revidentka niti ne izpodbija. Razlogom sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dodaja, da bi nudenje pravnega varstva sklicevanju na zgolj deklaratornost narave vpisa podatka v sodni register, ki naj bi odstopal od pravilnega podatka zaradi nezakonite opustitve same revidentke izvotlilo načelo zaupanja v podatke sodnega registra.
URS člen 14, 14/2, 33. OZ člen 3, 5. ZZK-1 člen 13a, 13a/8. ZFPPIPP-C člen 19, 19/2, 227, 227/1, 298, 298/1, 371, 371/5. SPZ člen 6, 147, 147/3.
argument teleološke redukcije - načelo enakosti - pravica do zasebne lastnine - prosto urejanje obligacijskih razmerij - svoboda razpolaganja - pridobitev hipoteke - poplačilo iz posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila terjatev - podreditev poplačilnega upravičenja v korist kasnejše hipoteke - razdelitev posebne razdelitvene mase - kriterij za razdelitev posebne razdelitvene mase v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke.
Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek.
Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve.
V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.
ZOR člen 1087. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - bančna garancija - neodvisna bančna garancija - garancija brez ugovora - unovčenje bančne garancije - pogoji - pisna zahteva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera pisna zahteva za unovčenje garancije po obliki in vsebini ne ustreza pogojem za unovčenje, navedenim v tej isti garanciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS00064504
ZPIZ-1 člen 271, 272. OZ člen 352. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne zastaranje odškodninske terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zavod) za povzročeno škodo iz naslova izplačanih dajatev po 271. in 272. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) teči z datumom izdaje odločbe, s katero je bila zavarovancu odmerjena višina dajatve, ali z dnem, ko Zavod prejme dopis delodajalca, da je zavarovanec v skladu z odločbo premeščen na ustrezno delovno mesto.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - postopek osebnega stečaja - kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Do položaja, ko na predložitvenem sodišču ni več sodnikov, ki tam glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, je prišlo zaradi izločitve teh sodnikov iz razloga dvoma v njihovo nepristranskost, ker so bile zoper njih s strani stečajnih dolžnikov vložene kazenske ovadbe. Vendar upoštevati je treba, da pravila o specializaciji po posameznih pravnih področjih omogočajo z letnim razporedom vnaprej določeno dodeljevanje zadev (prim. 14. in 15. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), kar pa ne preprečuje možnosti izločitve sodnika zaradi izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Ker ZS niti kak drug zakon sodniških mest po posameznih pravnih področjih ne pozna, izločitev sodnikov, ki glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, ni ovira, da zadeva ne bi bila dodeljena drugemu sodniku tega sodišča.
Okoliščina, da je bila podana kazenska ovadba, sama zase ni tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Drugačno stališče bi popačilo vsebino instituta delegacije pristojnosti in bi omogočalo njegovo zlorabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00065408
ZZavar-1 člen 448. ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 22, 156.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - izvedba glavne obravnave - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti
Vrhovno sodišče je v skladu s 156. členom Ustave in prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) revizijski postopek prekinilo zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti 448. člena ZZavar-1.