predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej in zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj.
Od predlagatelja se v okviru tega kriterija zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve.
ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 377, 383. ZUstS člen 23, 23/1.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - zavrženje revizije - priloge dopuščene revizije - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceni ustavnosti 377. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kolikor v povezavi s 383. in 336. členom ZPP izključuje možnost, da se v postopku po 108. členu ZPP odpravijo pomanjkljivosti dopuščene revizije, ki ji ni priložen predlog in/ali sklep o dopustitvi revizije.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 25.
dopustitev revizije - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - pravica do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče kršilo 3. točko 8. člena Uredbe (EU) 1215/2012, ker je štelo, da nasprotna tožba, ki jo je vložila (sedaj) tožeča (prej tožena) stranka, kot obrambno sredstvo zoper tožbo nasprotne stranke, ki jo pred tem le-ta vložila v Republike Sloveniji, ne izpolnjuje pogojev mednarodne pristojnosti za obravnavanje zadeve pred sodiščem v Republiki Sloveniji,
- ali je sodišče prekomerno poseglo v pravico do izjave tožeče stranke po 22. členu Ustave RS s tem, ko se ni opredelilo do navedb tožeče stranke o obstoju izven pogodbene škode oziroma ko je trditve tožeče stranke presojalo kot pavšalne oziroma da naj bi trditve o izvenpogodbeni škodi samo smiselno navajala.
Ker je predmet revizijskega izpodbijanja pravnomočna sodba, izdana pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 370. člena ZPP), se v okviru uveljavljanja tega revizijskega razloga preizkuša (le) pravilnost materialnopravnih stališč, ki jih je zavzelo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.
V primeru, ko se tožeča stranka, ki izpodbija učinke pravnega dejanja stečajnega dolžnika, pri tem sklicuje na posamezno domnevo iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, ni dolžna utemeljevati in ponujati dokazov glede insolventnosti dolžnika v času oprave izpodbijanega dejanja. Sodišče se mora s to dejansko predpostavko ukvarjati šele v primeru, ko to postane med strankama sporno. To pa je šele takrat, ko želi tožena stranka z ustrezno trditveno podlago v tej smeri ovreči učinek zakonske domneve. Tako pojasnjeno trditveno in dokazno breme na strani tožene stranka pa seveda temelji na predpostavki, da je tožeča stranka pred tem ponudila ustrezne trditve in dokaze glede dejstev, ki tvorijo domnevno bazo same domneve. Dokler tožeča stranka temu ne zadosti, ni mogoče očitati niti toženi stranki, da ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, s katerim naj bi ovrgla učinek zakonske domneve.
ZTFI-1 člen 463, 463/2, 463/4, 523, 523/1. ZUS-1 člen 17. ZUP člen 43.
dopuščena revizija - dovoljenje za prevzemno ponudbo - Agencija za trg vrednostnih papirjev - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - stranska udeležba - ponudnik - zavrnitev revizije
Postopka odločanja agencije se lahko po splošnih določbah o postopku odločanja agencije v posamičnih zadevah udeleži le stranka postopka (četrti odstavek 463. člena ZTFI-1). Stranka postopka za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1 je glede na določbo prvega odstavka 523. člena ZTFI-1 samo prevzemnik. S tem je v postopku odločanja agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1 izključena smiselna uporaba določb prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku, ki se smiselno uporablja za postopek odločanja agencije le v primeru, če v tem zakonu ni določeno drugače (drugi odstavek 463. člena ZTFI-1). Ker je stranska udeležba v postopku agencije za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1 izključena, ima ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 17. člena ZUS-1 aktivno legitimacijo za tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi agencije v postopku o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1, samo prevzemnik.
OZ člen 311, 315, 315/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pobot - pobot z odstopljeno terjatvijo - obvestilo o odstopu - cesija terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o učinku pobota terjatev dolžnika do upnika (prevzemnika terjatve), ki jih je imel dolžnik zoper odstopnika, presodilo brez ugotavljanja točnega datuma zavedanja dolžnika o odstopu terjatve (oziroma vsaj ugotavljanja, ali je dolžnik pravnomočno terjatev pridobil pred zavedanjem dolžnika o cesiji ali po tem)?
OZ člen 333. SPZ člen 220, 221. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o ustanovitvi služnosti - odstop od pogodbe - pogodba za nedoločen čas - stvarna služnost - nadomestilo za služnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča v izpodbijani odločbi, da je Pogodbo o ustanovitvi služnosti z dne 19. 5. 2003 mogoče odpovedati na podlagi določbe 333. člena OZ - in da je torej odpoved tožeče stranke z dne 7. 3. 2019 pravno učinkovita?
OZ člen 333. SPZ člen 220, 221. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o ustanovitvi služnosti - odstop od pogodbe - pogodba za nedoločen čas - stvarna služnost - nadomestilo za služnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da lahko tožeča stranka, ki ni več služnostna upravičenka (ni več lastnica gospodujoče nepremičnine), veljavno enostransko odstopi od celotne pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti (brez utemeljenega razloga oziroma iz okoliščin na svoji strani) in s tožbo na tej podlagi zahteva ugotovitev prenehanja veljavnosti pravnega temelja, na podlagi katerega je nastala stvarna služnost, ki je še vedno vpisana v zemljiško knjigo in se še vedno izvršuje?
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da s pogodbeno določbo: "stvarno služnost iz 2. člena te pogodbe dovoli lastnik zemljišča v korist služnostnega upravičenca oz. njegovega pravnega naslednika za čas funkcioniranja objekta - poslovno-parkirne garažne hiše "..."", čas trajanja služnostne pravice ni določen oziroma določljiv in da se šteje, da je pogodba o ustanovitvi služnostne pravice sklenjena za nedoločen čas?
OZ člen 333. SPZ člen 220, 221. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o ustanovitvi služnosti - odstop od pogodbe - pogodba za nedoločen čas - stvarna služnost - nadomestilo za služnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da sme prvotni lastnik gospodujoče nepremičnine odstopiti od Pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 19. 5. 2003, po tem, ko mu je ostala le še zaveza plačevanja nadomestila za plačilo služnosti, lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini pa je prenesel na novega pridobitelja, pri čemer pri prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo odslej deležen vseh koristi od služnosti?
- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožničina odpoved pogodbe po 333. členu OZ pravno učinkovita, ker je bila po tej pogodbi služnost ustanovljena "za čas funkcioniranja objekta poslovno-parkirne garažne hiše", kar je štelo za nedoločen čas, saj je štelo, da gre za opredelitev razloga ustanovitve in namembnosti služnosti in ne zamejitev trajanja služnosti?
dopustitev revizije - predrevizijski postopek - revizijski postopek - dolžnost zmanjševanja škode - kršitve pravil javnega naročanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali lahko tožbo za plačilo odškodnine zaradi kršitev v postopku oddaje javnega naročila vloži ponudnik, ki predhodno ni izkoristil postopkov pravnega varstva v predrevizijskem in revizijskem postopku po ZPVPJN?
- Ali dolžnost oškodovanca zmanjševati škodo zaradi kršitve pravil postopka oddaje javnega naročila obsega tudi vložitev zahtevka za revizijo po ZPVPJN?
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00069431
ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/1, 48/2. ZRPPB-1 člen 258, 258/6. ZBan-3 člen 389.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ukrepi za reševanje bank - odločanje nacionalnega organa za reševanje bank - Enotni odbor za reševanje - odločba Enotnega odbora za reševanje - enotni postopek reševanja banke - presoja odločbe nacionalnega organa za reševanje - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Iz obrazložitve sodbe mora biti razvidno, da je sodišče o določenem vprašanju odločalo kot o predhodnem vprašanju, saj predhodno vprašanje tvori spodnjo premiso sodniškega silogizma in je kot tako del dejanske podlage sodbe. Upravno sodišče pravilnosti predhodnih odločitev Odbora in Banke Slovenije (odločba o prodaji poslovanja) v postopku reševanja Banke ni obravnavalo kot predhodno vprašanje, saj od tega ni odvisna odločitev o tožbi.
Upravno sodišče ima v enotnem postopku reševanja banke jurisdikcijo omejene presoje, saj lahko preizkusi le pravilnost izvršitve odločbe Odbora z odločbo nacionalnega organa za reševanje (Banka Slovenije) - kar vsebuje tudi kontrolo golega dejstva obstoja odločbe Odbora, izdane v postopku reševanja banke.
direktna revizija - dovoljenost direktne revizije - nedovoljena revizija - predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - naslovitev vloge na napačno sodišče - prepozna vloga - zavrženje revizije
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Ker je vloga tožeče stranke vložena na prvostopenjsko sodišče in je tudi naslovljena kot revizija, kriterij očitne pomote ni izpolnjen.
izločitev sodnikov višjega sodišča - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - subjektivni test
Položaja odločanja sodnika v istem postopku o istem vprašanju na isti stopnji sojenja ureditev izločitvenega razloga iz 5. točka 70. člena ZPP ne zaobjema.
To, da so višji sodniki v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi že odločali o istem vprašanju, ki se ponovno sproža v novem pritožbenem postopku v istem gospodarskem sporu, samo zase glede na predstavljena merila ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne procesne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, četudi se, pravno gledano, morda ni mogoče strinjati s sprejetimi procesnimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo posebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot so očitki o nepravilnostih pri sojenju.
OZ člen 59, 59/1, 616, 616/1. ZPSPP člen 24, 24/1, 27, 27/1.
rok - razvezni pogoj - najemna pogodba za določen čas
Pri najemni pogodbi, sklenjeni za določen čas, mora biti trajanje opredeljeno in s tem omejeno, saj sicer ne gre za ta tip najemnega razmerja.
Zaključek najemnega razmerja tega tipa se lahko navezuje na nastop določenega dejstva. Vendar mora iti za dejstvo, katerega nastop je za (obe) pogodbeni stranki gotov, nedvomen; zanju je negotovo le, kdaj bo to dejstvo nastopilo.
Kadar pogodbeni stranki ne izhajata iz gotovosti, da bo po njuni volji določeno dejstvo nastopilo, in torej zanju ni negotovo le, kdaj bo to dejstvo nastopilo, temveč je negotovo tudi, ali bo sploh nastopilo, gre za najemno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas.
Če je ostal nedokazan dogovor o končnem roku, je treba predpostaviti, da je bila sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas.
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREVZEMI - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VS00067773
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 3, 3-1, 5, 5-4, 15, 15-5. ZPre-1 člen 4, 4/2, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 388, 388/2.
Cena za odkup vrednostnih papirjev v prevzemni ponudbi ne temelji na ekonomskem ali računovodskem vrednotenju ciljne družbe (oziroma njenega premoženja), ampak na mehanizmu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe v prej opredeljenem določenem časovnem okvirju.
Pravična cena v prevzemni ponudbi je tako odsev transakcij z delnicami ciljne družbe v zadnjem letu pred objavo prevzemne ponudbe, na končno ceno pa lahko vplivajo tudi pomožni varovalni mehanizmi (poročilo o primernosti cene v prospektu, možnost konkurenčne ponudbe ipd.).
ZPre-1 pri določitvi pravične cene v prevzemni ponudbi temelji na konceptu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Tako izoblikovana prevzemna cena velja kot domneva primernega nadomestila za izključitev manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju po drugem odstavku 68. člena ZPre-1, saj je bila predmet dvakratnega preizkusa na podlagi transakcij z delnicami prevzemne družbe na podlagi daljšega časovnega obdobja (t. i. tržni test).
Kljub temu ni mogoče povsem izključiti, da je na tak način opredeljena odpravnina v določenih primerih izkrivljena in ne odraža "prave" cene, tj. cene, ki bi se izoblikovala na podlagi svobodne ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Do takšne situacije bi na primer lahko prišlo zaradi povezave prevzemnika z akceptanti, tržnih manipulacij z delnicami ciljne družbe in drugih poslovnih praks z delnicami v nasprotju s predpisi o zlorabi trga ali zaradi vpliva zunanjih izjemnih dejavnikov na ceno delnic. Vseh okoliščin, v katerih bi bilo mogoče dvomiti v primernost odpravnine v posameznem primeru, opredeljene na navedeni način, ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti.
Učinek precedensa seže do tam, do koder gredo dejstva, na katerih temelji. Dejanske in pravne prvine te zadeve in zadeve III Ips 92/2015 se v bistvenem razlikujeta.
V okviru konkretne zavarovalne pogodbe je tožničin voznik, ki mu je le-ta prepustila upravljanje njenega vozila, sozavarovana oseba.
Prvi odstavek 953. člena OZ, ki je pravni temelj za možnost pogodbene izključitve zavarovanih rizikov, dopušča, da so iz kritja izključene škode, ki so nastale glede na pogodbeno določeno stopnjo krivde (na primer tiste, ki so povzročene iz hude malomarnosti) zavarovalca, zavarovanca in zavarovalnega upravičenca, dopustne pa so tudi druge oziroma drugačne omejitve ali izključitve zavarovalnega kritja; tudi takšne, ki zajemajo vožnjo alkoholiziranega voznika. Pomembno je, da so te jasno izražene in niso zavajajoče.
Avtomobilsko kasko zavarovanje ni obvezno zavarovanje. Zavarovalna pogodba tipično določa zavarovane nevarnosti, za katere nudi zavarovalno kritje tako, da to določi z določbami o zavarovanih rizikih in (hkrati) z določbami o omejitvi in izključitvi zavarovalnega kritja. Ena od možnih oblik (načinov) izključitve zavarovalnega kritja je tudi z določbami splošnih pogojev, da je zavarovalno kritje določene nevarnosti samo ob dodatnem dogovoru (to je primer v tej zadevi) ali ob plačilu dodatnem premije. Izključitev zavarovalnega kritja za škodo, povzročeno po alkoholiziranem vozniku pravne osebe, skladno s predmetnimi Splošnimi pogoji ne nasprotuje kogentnim določbam 953. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00067864
ZGD-1 člen 509. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - sklic skupščine d.o.o. - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - vpis spremembe v sodni register - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo sklicana pravilno, če je sklicana s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, pri čemer sta dva družbenika, ki sta bila vpisana v register kot družbenika, na dan sklica skupščine že umrla vendar družba za njuno smrt v trenutku sklica skupščine ni vedela, je pa za to, da sta družbenika umrla, izvedela v času po sklicu skupščine in pred zasedanjem skupščine družbenikov,
in
- ali sme registrsko sodišče zavrniti predlog za vpis spremembe v sodni register, če je sklep skupščine, na katerem temelji predlog za vpis zgolj izpodbojen in ne ničen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na vse okoliščine zadeve pravilno stališče sodišča v napadeni sodbi, da v primeru, ko ima leasing pogodba hkrati naravo prodajne pogodbe, kot tudi naravo zakupne pogodbe, pri čemer ima leasingojemalec v pogodbi izgovorjeno pravico od pogodbe odstopiti, velja, da v primeru leasingojemalčevega odstopa od leasing pogodbe slednja preneha veljati le za naprej, za nazaj pa se „spremeni“ v pogodbo, ki ima zgolj naravo zakupne pogodbe in lahko zato leasingodajalec vse že prejete zneske v celoti obdrži.
- ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da lahko tožeča stranka prvi zahtevek na podlagi stopničaste tožbe iz 182.a člena ZPP utemelji le, če ima po materialnem pravu pravico, da ji tožena stranka posreduje oziroma izroči določene informacije ali listine,
in
- ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da etažni lastnik na podlagi šestega odstavka 121. člena SPZ ne more zahtevati od etažnega lastnika, ki odda skupen del stavbe v najem brez njegovega obveznega soglasja, pogodbe, na podlagi katere je prišlo do oddaje skupnega dela stavbe v najem.