Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo pritožbeno sodišče upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 po uradni dolžnosti dolžno izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem druge stopnje.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - zavrženje tožbe - dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da je v konkretnem primeru treba uporabiti tuje pravo.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00028606
URS člen 26. ZIZ člen 279. ZKP člen 502, 502b, 502c, 502d. KZ člen 95, 96, 98
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - neutemeljena začasna odredba - povrnitev škode dolžniku - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predkazenski postopek
ZKP trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja ureja drugače kot ZIZ (ZKP je v tem delu lex specialis), zato smiselna uporaba določb o institutu opravičila začasne odredbe in z njim povezano povrnitvijo dolžniku prizadejane škode v postopkih začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po ZKP ne pride v poštev.
OZ člen 490, 630, 649, 649/1. ZPP člen 367, 367/5, 490
pogodbena odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - pogodbena volja strank - predmet pogodbe - dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta
PZI predstavlja projektno dokumentacijo, ki daje usmeritev izvajalcu za pravilno izvedbo prevzetih del. Vendar zgolj iz okoliščine, da PZI, s katerim je bil seznanjen izvajalec, ki je z gradbeno pogodbo prevzel izvedbo posameznih sklopov gradnje, obsega specifikacijo potrebnih del za izgradnjo celotnega objekta, je zmotno sklepanje revidentke, da je bil predmet gradbene pogodbe razširjen na izgradnjo celotnega objekta. Revidiran PZI je bil tožeči stranki izročen po tem, ko sta bila objavljena javna razpisa obeh naročnikov in je tožeča stranka v obeh postopkih sodelovala. Zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomu, da je bil predmet Pogodbe na podlagi postopka prvega razpisa le del predvidenih sklopov del za izgradnjo krožišča.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja 42. člen in 44. člen ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028598
ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1
dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - smrt zavarovanca med postopkom
Revizija se dopusti glede vprašanja, do kdaj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upravičen do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v primeru, ko zavarovanec zaradi posledic škodnega dogodka umre med postopkom - ali je upravičen do odškodnine le do dneva smrti zavarovanca ali do dneva, ko bi zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
V 62. členu ZBan-1 je uveljavljeno načelo "štirih oči", to je obveznega skupnega zastopanja banke po vsaj dveh članih uprave. Skupno zastopanje pomeni, da oba člana uprave skupaj izjavljata in sprejemata voljo za banko. Predpostavka skupnega izjavljanja in sprejemanja volje je konsenz, soglasje glede njenega oblikovanja. Ob tem je (lahko) vprašanje, kdaj je bilo doseženo soglasje volj članov uprave, pomembno le z vidika časa sklenitve pogodbe.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla - dopuščena revizija
Tožeča stranka ni upravičena do provizije za posredovanje, čeprav se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana. Odgovor bi bil lahko tudi drugačen, če bi v tem poslu tožeča stranka že od vsega začetka delovala kot nepremičninski posrednik za toženo stranko in ne za končnega kupca nepremičnine.
odstop terjatve (cesija) - prevzemnikove pravice - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Za ugotovitev, ali je neka terjatev zastarala zaradi poteka objektivnega zastaralnega roka, niso pomembne nobene subjektivne okoliščine (na primer ali oškodovanec ve, da mu je v nekem trenutku nastala škoda in kdo mu jo je povzročil). Za ugotovitev, ali je ta rok potekel, je treba ugotoviti, kdaj je nastala škoda in (v našem primeru) kdaj je bila vložena tožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00028572
ZZVZZ člen 87, 87/2. ZPP člen 367a, 367a/1
dopuščena revizija - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - preventivni zdravniški pregled - neopravljen zdravstveni pregled - sposobnost delavca za opravljanje dela - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera neoprava zdravniškega pregleda delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi predstavlja pravno podlago za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z določilom drugega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička
Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček. Ekonomska nujnost za zadržanje dobička se presoja v časovnem horizontu, ki ga je razumno mogoče šteti kot primernega glede na veljavnost (uporabljivost) ekonomskih in finančnih parametrov, ki se upoštevajo pri taki oceni. Primerno časovno obdobje se ocenjuje v okoliščinah posameznega primera, pri čemer se kriterij nujnosti preizkuša glede na tako določeno časovno obdobje. Letno poročilo velja, če ni ugotovljena njegova ničnost. Vezanost na letno poročilo seveda pomeni vezanost na tam ugotovljeno višino bilančnega dobička. Skupščina tako odloča o uporabi bilančnega dobička, kot izhaja iz sprejetega letnega poročila.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1
zahteva za varstvo zakonitosti - sposobnost biti stranka v postopku - banka - podružnica tuje pravne osebe - opredelitev stranke v postopku - oznaka firme - identiteta pravne osebe - odpravljiva pomanjkljivost
Upnica se je v predlogu za izvršbo označila s svojo firmo in svojim sedežem, kot bančna podružnica, vendar brez navedbe firme matičnega podjetja (ki je sicer identična firmi podružnice) in njegovega sedeža. Ker podružnica ni sposobna biti stranka, gre po ustaljeni sodni praksi za odpravljivo procesno pomanjkljivost. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP stranko pozvati, naj popravi predlog tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka; vendar pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost očitno spregledalo. Upnica se je nato s prvo naslednjo vlogo opredelila s firmo matičnega podjetja, njegovim sedežem ter svojo firmo in svojim sedežem. Sodišče prve stopnje bi moralo to navedbo šteti kot popravo (prvi odstavek 81. člena ZPP). Napačna označitev v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni nujno odločilna. Glede na to, da gre pri podružnicah tujih podjetij za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, in odprava pomanjkljivosti zato ne more pomeniti spremembe osebe stranke, ampak le drugačno označbo osebe, in glede na to, da se je upnica že sama pravilno označevala v postopku pred sodiščem prve stopnje (in tudi v pritožbi), bi moralo sodišče druge stopnje bodisi samo upoštevati popravo bodisi razveljaviti sklep sodišča prve stopnje z navodilom, naj ravna po določbi prvega odstavka 81. člena ZPP.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - negospodarske javne službe - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lex specialis - enostranska odpoved (odstop) - dopuščena revizija
Lekarniška dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti spada med negospodarske javne službe. Na takšno opredelitev lekarniške dejavnosti ne vpliva možnost pridobivanja dobička, saj je za opredelitev narave dejavnosti bistven javni interes, ki se zasleduje s podelitvijo koncesije; ta pa je v zagotavljanju preskrbe z zdravili. Podeljevanje koncesij na področju negospodarskih javnih služb ureja Zakon o zavodih, ki napotuje na specialne zakone. Zakon o lekarniški dejavnosti kot lex specialis koncedentove nekrivdne odpovedi koncesijskega razmerja ne predvideva. Če v koncesijskem aktu oziroma koncesijski pogodbi enostranska odpoved pogodbe ni predvidena, ne more biti dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, posledično pa odvzem koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, bi namreč pomenila oblastno odločitev, ki bi izvotlila pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavila arbitrarnosti in mu odvzela vsakršno pravno varnost.
Predlagateljica kljub temu, da je uvodoma to napovedala, v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera ni podana pravno relevantna vzročna zveza med škodnim dejanjem in njegovimi posledicami,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko se je ukvarjalo z vprašanjem pravno relevantne vzročnosti, v zvezi s čimer tožena stranka ni podala prav nobenih navedb v postopku na prvi stopnji.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.