bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - sprememba dejanskega stanja
Ko je sodišče druge stopnje samo, brez obravnave, drugače ugotavljalo dejansko stanje in odločalo v nasprotju z določbo 4. točke 373. člena ZPP je tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 4. člena ZPP (načelo neposrednosti), tožeči stranki pa je zaradi omejitev 385. člena ZPP glede revizije, praktično vzelo možnost pravnega sredstva zoper svoje dejanske ugotovitve.
ZOR člen 18, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3. ZVD člen 44, 44/1. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - deljena odgovornost - opustitev zaščitnih ukrepov delavca - skrbnost dobrega strokovnjaka
Tožnik kot visokokvalificirani elektroinstalater in delovodja - za odrejeno mu delo škodnega dne posebej strokovno usposobljen - je ravnal skrajno nepazljivo, ko ni upošteval izrecnega navodila nadrejenega delavca, da vodnike reže posamično in izmenično. Pri njihovem rezanju ni uporabil niti tiste pazljivosti, ki bi jo uporabil vsak povprečen človek.
ZDR (1990) člen 36e. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih člen 17. ZTPDR člen 21, 21/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ohranitev pridobljenih pravic
Določba 17. člena novele ZDR je prehodnega značaja, kar pomeni, da so z njo urejena pravna razmerja nastala po razveljavitvi določbe 21. člena ZTPDR z 8.a členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. RS 4/91) in sprejetja nove določbe 36.e člena novele ZDR, s katero je bila dolžina odpovednega roka skrajšana od prejšnjih dveh let na šest mesecev.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 8/1, 9, 9/1. ZDR (1990) člen 90.
V aktih delodajalca in v branžni kolektivni pogodbi ni določb o tem, da je pri izrekanju disciplinskih ukrepov treba upoštevati olajševalne in obteževalne okoliščine. Delovno sodišče zato na podlagi 90. člena ZDR ter prvega odstavka 9. člena v zvezi s 4.
členom in prvim odstavkom 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca ugotavlja olajševalne okoliščine.
Če so te okoliščine dokazane, lahko izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja sodišče odloži tudi v primeru, če je za kršitev delovne obveznosti določen obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 220, 354, 354/1. Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti tožene stranke člen 48, 48-18, 72, 73.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opustitev izvedbe dokaza - sodni postopek - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Za ugotovitev ali je pri tožniku šlo za kršitev delovnih obveznosti zaradi motenja delovnega procesa, ni bilo treba postavljati izvedenca medicinske stroke. Motnje v delovnem procesu so bile tiste motnje, ki so vplivale na odločitev o kršitvah delovne obveznosti in ne tožnikova večja ali manjša stopnja opitosti (alkoholiziranosti).
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - kršitve delovnih obveznosti izven delovnega časa in izven delovnega mesta
Tako dolžnosti kot tudi delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev delovne obveznosti, so vezane na delovni proces oziroma naravo dela. To pomeni, da lahko delodajalec ugotavlja kršitev delovnih obveznosti takrat, kadar so storjene v delovnem času oziroma v času opravljanja delovnih obveznosti ali v zvezi z njimi, oziroma v delovnih prostorih ali celo v drugih prostorih delodajalca.
ZPP (1977) člen 189, 333, 333/3, 338, 338/3, 352, 352/3, 363, 363/5.ZOR člen 336, 337. ZDR (1990) člen 35, 35/1, 36a, 36e. SKPG člen 13, 13/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - sodni postopek - pobotni ugovor - določnost v pobot postavljenega zahtevka
Sodišče lahko odloča samo o smiselno določilu 186. člena ZPP opredeljenem pobotnem ugovoru, ki mora biti določen. Nedoločnost v pobot postavljenega zahtevka pa onemogoča preizkus obstoja pogojev potrebnih za uspešnost pobotnega ugovora (vzajemnost, istovrstnost, dospelost in iztožljivost) kot tudi uporabe nekaterih posebnih pravil ZPP izrecno predpisanih za procesno pobotanje (člen 333/3, 338/3, 352/3, 363/5).
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanja delovnega razmerja - obvezen izrek disciplinskega ukrepa - uporaba omilitvenega inštituta
Če bi bila uporaba omilitvenega inštituta možna le v primerih fakultativno izrečenega najstrožjega ukrepa, bi bilo to v zakonu izrecno poudarjeno, v zakonskem besedilu pa te prepovedi ni. To pomeni, da z zakonom ni posebej izključena možnost uporabe omenjenega omilitvenega inštituta tudi pri obveznem izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ob ugotovljenem obstoju olajševalnih okoliščin.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski postopek - zastaralni rok - zastaranje vodenja postopka
Za ugotavljanje, ali sta uvedba in vodenje disciplinskega postopka zastarala, se uporabljajo določbe zakonov, ki so veljali v času, ko je bila kršitev storjena.
Hujše posledice, ki so za določeno kršitev delovnih obveznosti določene v Pravilniku, so nastale tudi tedaj, če je dokazana vzročna zveza med storitvijo kršitve delovne obveznosti in organizirano stavko.
ZDDO člen 15, 15/1, 19. ZDSS člen 4, 4-2. ZUS člen 3, 3/2, 3/3.
delavci v državni upravi - imenovanje za višjega upravnega delavca
Odločba o imenovanju višjega upravnega delavca (svetovalca predstojnika) ne more učinkovati retroaktivno, ampak šele od dneva, ko jo je tožena stranka (Vlada RS) izdala. Če je višji upravni delavec po dogovoru začel opravljati delo prej, preden mu je bila vročena odločba o imenovanju za višjega upravnega delavca, potem mora za obdobje, ko je dejansko delal, pa za opravljanje dela še ni imel pravnoveljavnega akta, to razčistiti z državnim organom, za katerega dela in gre v tem primeru v zvezi s plačo za to delo za delovnopravno zadevo (2. točka 4. člena ZDSS).
URS člen 27.ZSS člen 15, 15/3, 16, 16/2, 28, 29, 33.
izvolitev v sodniško funkcijo - negativno mnenje personalnega sveta
Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na njeni negativni oceni, na podlagi negativnega mnenja personalnega sveta, ki temelji na štirih kazenskih postopkih zoper kandidata, za katere iz upravnih spisov ni razvidno, ali so že pravnomočno končani, kar tožena stranka ni ugotavljala, pomeni kršitev 27. člena Ustave RS. Mnenje personalnega sveta v tem primeru za toženo stranko ni obvezno.
Za oprostitev carine po 1. in 2. odst. 30.b čl. CZ/SFRJ je bistveno, da gre za uvoz opreme v domače podjetje in da ta oprema kot stvarni kapitalski vložek tujega vlagatelja ostane last domačega podjetja, v katerega tuji vlagatelj vlaga opremo; torej je pomemben namen uporabe uvoženega blaga, kar izhaja tudi iz 3. odstavka tega člena, ker je po tej določbi v primeru uporabe za druge namene pred pretekom petih let od dneva uvoza treba plačati carino in druge uvozne davščine.
Po določilu 16. člena SZ je promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Vendar pa ima po določilu 18. člena SZ v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 21.3.1994, opr. št. U-I-119/94 (Ur. list RS, št. 24/96) predkupno pravico tisti najemnik, ki je bil ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetnik stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini. V to kategorijo sodijo tudi tisti uporabniki stanovanj, s katerimi so morali lastniki olastninjenih stanovanj skleniti najemne pogodbe po določbah 147. člena SZ, če je imetnik stanovanjske pravice (kot je bilo to v tem primeru) umrl pred sklenitvijo najemne pogodbe. Ta zaključek ima podlago v tretjem odstavku 147. člena SZ, po katerem se tudi pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe po 117. členu SZ prenese na zakonca umrlega prejšnjega imetnika stanovanjske pravice.
Tožnikove duševne bolečine so bile večje kot sicer v podobnih primerih, tudi zaradi poklica, ki ga opravlja (policist), kjer predstavlja osebna neoporečnost temeljni pogoj za opravljanje poklica. Te in ostale okolnosti, ki so vzročno povezane s priporom in zaradi pripora nastale škode, sta sodišči druge in prve stopnje po presoji revizijskega sodišča v celoti in pravilno upoštevali ter tudi pravno ovrednotili. To velja tudi za škodo v zvezi z naravo kaznivih dejanj, ki jo tožnik posebej poudarja v reviziji, pri čemer je ugotoviti, da se odškodnina zgolj za uvedbo kazenskega postopka (ne glede na vrsto kaznivih dejanj) ne dosoja. Pri vrednotenju narave kaznivih dejanj v zvezi s priporom pa se morajo upoštevati vse ugotovljene okoliščine v kazenski zadevi.
ZPPSL člen 111, 112, 154, 154/5.ZOR člen 45, 45/4, 510, 510/1. ZIP člen 168.ZIZ člen 193.
stečajni postopek - unovčenje dolžnikovega premoženja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninska tožba - razveljavitev prodajne pogodbe - pravno mnenje
Pogodba, ki jo sklene stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (peti odstavek 154. člena ZPPSL) je izvedbeni akt rezultata dražbe, ki nadomešča domik v nepremičninski dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku. To pomeni, da je kupec v stečajnem postopku na dražbi prodane nepremičnine postal njen lastnik originarno. Zato morebitni lastnik na prisilni javni dražbi prodane nepremičnine proti njenemu kupcu najkasneje od vpisa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi, tudi z lastninsko tožbo ne more več uspeti.
ZKZ člen 54. ZOR člen 107. ZKZ-73 člen 79. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 266, 266-4, 267.
promet s kmetijskimi zemljišči - arondacija - ničnost upravne odločbe - poznejše prenehanje vzroka ničnosti
Posebej pa je urejen postopek za razveljavitev dokončne odločbe o arondaciji, če arondacijski upravičenec arondiranih zemljišč ne izkorišča za kmetijsko proizvodnjo (79. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih - prečiščeno besedilo Ur.l. SRS št. 17/86 in 54. člen zdaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih Ur.l. RS št. 59/96). Ni pa mogoče odpraviti arondacije z dogovorom, ki je sam ničen po izrečni določbi zakona.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS40267
ZOR člen 437. ZTLR člen 7, 64. ZPPSL člen 131. ZZK (1930) paragraf 4, 4/1.ZZK člen 5, 5/1.
zastavna pravica na nepremičnini - cesija in prenos hipoteke
Hipoteka kot stvarna pravica s sklenitvijo cesijske pogodbe ne presegata po zakonu samem na cesionarja. Stranki cesijske pogodbe morata prenos hipoteke na cesionarja dogovoriti, dogovor pa je potrebno še zemljiškoknjižno izvesti. Šele z njegovo zemljiškoknjižno izvedbo postane cesionar imetnik hipoteke, s tem pa tudi upravičenec do ločenega poplačila terjatve na podlagi hipoteke.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - izvršba - nasprotje med razlogi sodne odločbe o vsebini predloga za izvršbo in predlogom
Če je v odločilnem dejstvu - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP/77.