predlog za dopustitev revizije - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvedensko mnenje - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 116, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 367b, 367b/2, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 129a.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - ugoditev predlogu - predlog za dopustitev revizije - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - zmožnosti staršev - pravica stranke do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo - skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, drugega odvetnika pravočasno zaprositi za nadomeščanje ter mu pravočasno sporočiti potrebne podatke in napotila (31. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike). Vendar gre pri predlogu za dopustitev revizije po naravi stvari za kompleksnejšo vlogo, ki zahteva podrobno poznavanje celotne zadeve na obeh stopnjah sojenja ter seznanjenost z relevantno sodno prakso, ob nenadnem in nepričakovanem hudem poslabšanju zdravstvenega stanja toženčeve odvetnice pa je do izteka roka za vložitev predloga ostalo le še manj kot teden dni. V okoliščinah konkretnega primera zato od odvetnice ni življenjsko pričakovati, da bi v času hospitalizacije oziroma bolniškega staleža zagotovila substituta, ki bi dokončal njen predlog za dopustitev revizije. Odvetniki imajo namreč vsak svoje delo in je težko verjetno, da bi ga pustili zato, da bi napisali predlog za dopustitev revizije namesto drugega odvetnika v zadevi, ki je ne poznajo, pri tem pa bi po vrhu imeli na voljo še razmeroma malo časa.
Pristojnost sodnika posameznika je vedno izključena, če vrednost predmeta v zadevah, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR, četudi pri tem ne gre za pomembno pravno vprašanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi toženkine pavšalne navedbe o nezakonitostih in nepravilnostih v drugih postopkih ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
Dejstvo, da na predlogu za dopustitev revizije ni ne podpisa ne žiga pooblaščenke, ki naj bi nasprotno udeleženko zastopala, predlog pa je tudi napisan v prvi osebi ednine, kaže, da je nasprotna udeleženka predlog sestavila/vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi tožnik je brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oz. sorodnik, ko gre za manjše sodišče.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 168, 168/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - normalen tek stvari - smotrnost investicije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede:
1. vprašanja, ali je pri izračunu izgubljenega dobička sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravni standard "normalnega teka stvari", ko ga je uporabilo tako, da je terjalo od oškodovanca, da svojo investicijo na parcelo vendarle izvede, čeprav zmanjšano za kar 50 %, in to še v času trajanja sodnih postopkov, ki so naslavljali tudi vprašanje lastništva zemljiške parcele, v katerih je toženec sicer kasneje propadel;
2. vprašanja ustreznosti in zadostne obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, če se obrazložitev sodbe, s katero je bil prisojeni znesek zmanjšan za polovico, opira edino na nosilno stališče, da za presojo škode ni odločilno, ali je bila investicija (zasaditev nasada) na polovico manjši površini od načrtovane smotrna, pač pa le, ali je bila teoretično možna.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Drugi odstavek 19. člena ZPP sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnost kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najpozneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ker Delovno sodišče v Mariboru ob predhodnem preizkusu tožbe (ta se zaključi z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki) ni podvomilo v svojo stvarno pristojnost, toženca pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti nista ugovarjala, v omenjeni določbi ZPP ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno. Če se nato med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, pa skladno s tretjim odstavkom 17. člena ZPP ostane še naprej pristojno isto sodišče, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče, pri čemer to (sedaj) velja tudi med sodišči različnih vrst (npr. med sodišči splošne pristojnosti in delovnimi sodišči). Glede na pojasnjeno je prišlo do ustalitve pristojnosti pri Delovnem sodišču v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00058018
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o sofinanciranju - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - zamuda z izpolnitvijo - vračilo prejetih javnih sredstev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po sklenjeni pogodbi o sofinanciranju mladega raziskovalca v primeru zamude pri doseganju pogodbenih ciljev (pri toženki zaposleni mladi raziskovalec, ki ga je ta sama izbrala, zamuja pri pridobitvi doktorskega naslova) tožena stranka dolžna vrniti prejeta sredstva delno oziroma v celoti, kot to določa 34. člen pogodbe.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP. Nepopoln predlog je zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi konkretne okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost ne le sodeče sodnice, temveč tudi vseh drugih sodnikov okrajnega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). A. A., podpredsednik in sodnik okrožnega sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče, je v predmetni zadevi predlagan kot priča, in kar je še pomembneje, je tožničin zet.