Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrajno sodišče v Ormožu pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor strank, zato odločitev Okrajnega sodišča v Ormožu, da zaradi spremembe tožbe v smislu zvišanja tožbenega zahtevka ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ni pravilna.
Pritrditi je Okrajnemu sodišču v Mariboru, da je v predmetni zadevi že prišlo do ustalitve pristojnosti. ZPP namreč v drugem odstavku 19. člena določa, da se lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, vendar le do razpisa glavne obravnave.
ZPP člen 25, 25/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-55.
spor o pristojnosti v izvršbi - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - katastrska občina
Planina pri Sevnici sodi v katastrsko občino 1161 Planina in tako v območje Okrajnega sodišča v Šentjurju.
ZPP člen 24, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - gospodarski spor
Pravdni stranki sta gospodarski družbi (družbi z omejeno odgovornostjo), zato gre za gospodarski spor, za katerega je za sojenje pristojno okrožno sodišče.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - bistvene sestavine tožbe - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhodni preizkus tožbe se lahko opravi le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Iz tožbe morajo namreč biti razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča.
ZIZ člen 15, 16a, 35, 35/2, 78, 78/2, 100. ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
predlog za izvršbo - krajevna pristojnost - izvršilno sredstvo - več izvršilnih sredstev - sodišču znana dejstva - ustalitev krajevne pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - primarno izvršilno sredstvo
Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova in ni potrebna njegova pravilnost v skladu z določbo 16.a člena ZIZ.
ZPP člen 25, 25/1, 183, 183/1, 183/1-1, 319. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - nasprotna tožba - skupno premoženje zakoncev - pravnomočna odločitev - učinek res iudicata - združitev pravd v skupno obravnavanje
Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.
ZPP člen 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1, 98, 98/3. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - prva pripravljalna vloga - nepopolna vloga - manjkajoče pooblastilo
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. V pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.
krajevna in stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - priznanje očetovstva - povračilo izplačanih zneskov preživnine - povrnitev stroškov preživljanja - predhoden preizkus tožbe - ugovor pristojnosti - odgovor na tožbo - ločitev pravd
Za odločanje v zadevi za vračilo preživnine in ugotovitev neveljavnosti priznanja očetovstva je pristojno Okrožno sodišče v Kranju, ki bo zahtevka obravnavalo v ločenih pravdah.
ZIZ člen 40c, 42a, 42a/1. ZIZ-L člen 70. ZPP člen 25.
evropski nalog za izvršbo - pristojnost - spor o pristojnosti - sprememba zakona
Za odločanje o upnikovem predlogu za potrditev sklepa o izvršbi kot evropskega naloga za izvršbo je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.
Splošno pravilo ZIZ-L je, da se postopki nadaljujejo in končajo po določbah spremenjenega zakona.
ZZZDR člen 118, 118/2. ZNP člen 59, 59/2. ZPP-UPB3 člen 32, 32/2, 32/2-3, 32/2-4.
pristojnost okrožnega sodišča - odvzem poslovne sposobnosti - podaljšanje roditeljske pravice
Na podlagi določbe drugega odstavka 118. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter določbe drugega odstavka 59. člena ZNP se postopek za podaljšanje roditeljske pravice lahko izvede tudi po polnoletnosti osebe, za katero se predlaga podaljšanje roditeljske pravice. Zakon predloga staršev za podaljšanje roditeljske pravice otroku po njegovi polnoletnosti časovno ne omejuje. Zaradi varovanja otrokovih koristi pa je potrebno predlog za podaljšanje roditeljske pravice praviloma vložiti že pred polnoletnostjo otroka ali čim prej po polnoletnosti otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase. Odločba sodišča v postopku podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti osebe namreč zajame tudi čas od dopolnjene polnoletnosti, kar pomeni, da se za nazaj izključi domneva, da je taka oseba z doseženo polnoletnostjo bila sposobna sama varovati svoje interese. To pa še ne pomeni, da takega predloga ni smotrno vložiti, ko je otrok star 35 let, in to zlasti v primeru, ko je že na prvi pogled razvidno, da otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti tudi po polnoletnosti ni mogel skrbeti zase in so zanj dejansko skrbeli njegovi starši. Ni pa zakonske formalne ovire za vložitev takšnega predloga po polnoletnosti otroka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - objektivna kumulacija zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zahtevki iz najemnega razmerja - odpoved najemnega razmerja - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - stavbna pravica - sklep o razdružitvi postopka - okrajno sodišče - okrožno sodišče - različni sodišči
Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki nimajo iste dejanske in pravne podlage, zato bi jih bilo z eno tožbo mogoče uveljavljati le, če bi bilo isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in bi bila za vse predpisana ista vrsta postopka.
Okrajno sodišče je sprejelo pristojnost za odločanje glede stvarnopravnih zahtevkov, utemeljeno pa opozarja, da nista takšna tudi zahtevka iz najemnega razmerja in glede plačila uporabnine. Zanju veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, kjer je pristojno okrožno sodišče.
ZPP člen 19, 19/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 481, 481/2.
krajevna in stvarna pristojnost - nepristojnost - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost izreka o nepristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe - ugovor pristojnosti - spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Iz podatkov spisa izhaja, da se je Okrožno sodišče v Novem mestu izreklo za stvarno in krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, saj toženec v odgovoru na tožbo ugovora v tej smeri ni dal. V takšni procesni situaciji pa odrek stvarne pristojnosti ni utemeljen, saj se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50. ZUODNO člen 2, 2-146. ZPP člen 25, 25/1.
izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč - sodni okraj - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).
ZPP člen 25, 25/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasen ugovor - prebivališče toženca - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Ker tožena stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni živela v Radovljici in ji tudi razveljavitveni sklep ljubljanskega izvršilnega sodišča ni bil pravilno vročen, je njen ugovor krajevne pristojnosti po prejemu dopolnitve tožbe še vedno pravočasen.
ZPP člen 25, 25/1. ZIZ člen 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6.
odločanje o sporu o pristojnosti - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - izvršilno sodišče - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v 6. členu določa, da se sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo. Prvi odstavek 42.a člena ZIZ pa določa, da potrdilo o izvršljivosti odločbe oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji oziroma je sestavil javno listino. Glede na to, da je zgoraj navedene sklepe izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ga je treba šteti kot sodišče izvora oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
odločanje o sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, tožeča stranka pa vtožuje plačilo zneska 36.524,83 EUR. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Kranju, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno okrožno sodišče in ne okrajno, je torej pravilna. Ker ima tožena stranka sedež družbe v sodnem okraju Okrožnega sodišča v Kranju, je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti to krajevno pristojno za sojenje.
Okrajno sodišče v Šentjurju, kateremu je bila zadeva odstopljena, se ne more sklicevati na izbirno pravico tožeče stranke. Po prvem odstavku 52. člena ZPP je namreč podana tudi njegova krajevna pristojnost (sodišče splošne krajevne pristojnosti), kateri bi se lahko uspešno upiralo samo, če bi bilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ali katero drugo sodišče izključno krajevno pristojno.