CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086739
ZKP člen 110, 110/1, 220, 224, 498. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - povračilo škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - nastanek škode - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - lastninska pravica - domnevni oškodovanec - pravi lastnik
Ker so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), tožnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženim denarjem (čeprav morda policija v postopku vračanja zaseženih predmetov oškodovancu ni ravnala povsem pravilno), ni upravičen do odškodnine zanj. Škoda, kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti, mu namreč ni nastala.
OZ člen 364.. ZZVZZ člen 62, 62/2, 62/2-6, 62d, 62d/1, 79b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pogodba o izvajanju storitev - pogodbena provizija - zakonska provizija - posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - pripoznava dolga - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - iop obrazec
Z IOP (izpis odprtih postavk) obrazcem, ki ga podpiše oseba, ki je v družbi zadolžena za vodenje računovodstva, ni izražena volja družbe. S podpisom IOP obrazca toženka ni pripoznala dolga.
Tožnik je opredelil to korist kot zapadle najemnine, ki so bile dogovorjene v najemni pogodbi z najemnico, vendar je tudi od uporabnikov stanovanja, torej tožencev, zahteval celoten znesek zapadlih najemnin, enako kot od najemnice. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je zahtevek na plačilo celotne uporabnine solidarno za vsakega toženca, neutemeljen.
zavrnitev soglasja k prodajni pogodbi - pritožba kupca
Ker je sodišče prve stopnje glede pritožnikov zavrnilo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, imata pritožnika položaj neizbranega ponudnika v postopku prodaje (z zavezujočim zbiranjem ponudb), zato nimata pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086200
KZ-1 člen 54, 99, 99/9, 99/9-1, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 372, 372-4, 383.
goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje – časovna kontinuiteta dejanj – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje –kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – pravna opredelitev dejanja – majhna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj po časovni kontinuiteti dejanj. Dvaindvajset dni časovne razlike, ob dejstvu, da gre le za dve kaznivi dejanji ni tako malo, da bi ravnanje obdolženca lahko opredelili kot enotno dejavnost. Pri velikem številu dejanj se pogoj zaporednosti presoja manj striktno in restriktivno kot v primeru, ko se sodišče sooča zgolj z nekaj dejanji.
predlog za odpust obveznosti – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – nepošteno ravnanje dolžnika – zloraba – trditveno in dokazno breme
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sam ob podpisu pogodbe vedel, da dolžnik nima nobenega premoženja. V takem primeru upnik (banka) ne more biti žrtev dolžnikove zlorabe; nasprotno: upnik sam je ravnal neodgovorno in lahkomiselno.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja v postopku osebnega stečaja - dva stečajna dolžnika - stečajni dolžnik kot lastnik stanovanja - sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju - prodaja premoženja kot celote - naloge stečajnega upravitelja - unovčenje premoženja - pravica zahtevati razrešitev upravitelja
V položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, je pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju.
Upravitelj je dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000192
ZKP člen 285c, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 20/2.
priznanje krivde - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - sostorilstvo - zagovor soobdolženca kot dokaz - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe
Priznanje krivde enega obtoženca še ne predstavlja dokaza, da je tudi drugi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj priznanje krivde zajema le ravnanje obtoženca, ki je dejanje v okviru opisa v obtožnem aktu priznal in ga tako ni mogoče raztezati tudi na ravnanje drugega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072627
SZ-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost upravnika – predložitev seznama etažnih lastnikov – prenehanje položaja upravnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave
V primeru, ko tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker ji le-ta ni predložila seznama dolžnikov, je potrebno upoštevati, da bi tožena stranka takšen seznam lahko izdelala le pod pogojem, da je predhodno opravila razdelitev stroškov med etažne lastnike in jim naložila njihovo plačilo (saj bi le tako lahko ugotovila, kateri etažni lastniki niso poravnali svojih obveznosti). Tega pa tožena stranka za dobavljeno toplotno energijo v mesecu decembru 2010 ni bila pooblaščena storiti, saj se je ta strošek lahko razdelil med etažne lastnike šele januarja 2011, ko nesporno ni bila več upravnik objekta. Ko je tako, pa tožena stranka tudi ni mogla izdelati seznama dolžnikov in njena odškodninska odgovornost že iz tega razloga ne more biti podana.
Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
SPZ člen 99. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 1.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o poseku dreves - dogovor o skladiščenju posekanih dreves na tožnikovi nepremičnini - prekoračitev dogovora - kupi lesa, primerni za kurjenje - razporeditev dokaznega bremena
Tožnik obstoju dogovora ni nasprotoval, je pa zatrjeval, da sta ga toženki prekoračili, s tem pa je postalo njuno ravnanje protipravno. Ob tem ni postavil takih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da sta toženki delovali izven dogovora oziroma bistveno presegli dogovor tako, da sta svojo obvezo iz dogovora bistveno drugače izpolnili.
začasna odredba – začasno sodno varstvo – zavarovanje pravnega položaja – drugo pravno varstvo – neznani upnik – sodni depozit – položitev stvari
Upnik svojega pravnega položaja na način, kot ga je predlagal, ne more učinkovito zavarovati, še več, takšnega zavarovanja sploh ne potrebuje. Pravni red mu izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku, omogoča z institutom položitve stvari pri sodišču.
Za doseganje tega namena pa sobivanje ni potrebno, ker se tožnici dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če toženka in tožnica ne živita skupaj, po potrebi s pomočjo tretje osebe. To pa hkrati pomeni, da tudi skrhanost odnosov ne predstavlja okoliščine, da se dogovorjena pogodba ne bi mogla izpolnjevati.
V skladu s 105.a členom ZPP je, kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, plačilo sodne takse za pritožbo predpostavka za obravnavanje pritožbe.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 202d, 202d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se konča s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se storilcu izreče tak ukrep. Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je postopek v zvezi z izvršitvijo in ta se lahko začne samo na predlog storilca. Tako je predlog za odložitev izvršitve “primarni zahtevek” v postopku za odložitev izvršitve in je rok za vložitev tega predloga, s katerim se začne ta postopek, nedvomno materialnopravni rok.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – pravilno vabljenje – vabljenje po elektronski pošti – varni elektronski predal – elektronsko vročanje v kazenskem postopku – vročanje na sodno desko
Če sta bila za sojenje v odsotnosti obdolženca morebiti izpolnjena dva pogoja, pa gotovo ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj iz prvega odstavka 442. člena ZKP. Sodišče je namreč odredilo, da se obdolžencu vabilo na glavno obravnavo pošlje po elektronski pošti, očitno na elektronski naslov, ki ga je obdolženec posredoval na naroku dne 9. 6. 2015, a le za primer, ko sodne pošiljke ne prihajajo na njegov stalni naslov. Takšno vročanje, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje, pa nima podlage v procesnem zakonu. Slednji sicer predvideva možnost vročanja po varni elektronski poti, a način, ki ga je ubralo sodišče prve stopnje, ne predstavlja citiranega načina vročanja, zaradi česar ni mogoče mimo ugotovitve, da obdolženec na glavno obravnavo, določeno za 17. 12. 2015, ni bil v redu povabljen. Očitno pa je že tudi sodišče samo podvomilo v pravilnost takšnega vročanja, ko je odredilo, da se sodba, kljub vročanju po elektronski poti, vseeno še pritrdi na sodno desko, za kar pa, glede na to, da je sodišče razpolagalo z obdolženčevim naslovom, tudi ni bilo razlogov.
pravnomočna odločitev o ugovoru – pogoji za odpust obveznosti
Ker sta ugovora proti odpustu obveznosti pravnomočno zavrnjena, so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Iz tega razloga se odločitev izkaže za pravilno.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes – vpogled v spis
Predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo.
Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100 % družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase.