Sodišče prve stopnje v odločbi o pogojni obsodbi ni uporabilo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 in drugega odstavka 60. člena KZ-1. S tem je v škodo obdolženke prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in napravilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ-1.
Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic pogojne obsodbe in je obdolženki izreklo novo pogojno obsodbo, bi ji moralo za prej storjeno in obravnavano kaznivo dejanje določiti enotno kazen po 53. členu KZ-1 ter določiti novo preizkusno dobo (četrti odstavek 59. člena KZ-1).
ZFPPIPP člen 221b, 221e, 221e/10, 221f, 221f/1, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – meje pritožbenega preizkusa – tožba na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave.
zavrnitev soglasja k prodajni pogodbi - pritožba kupca
Ker je sodišče prve stopnje glede pritožnikov zavrnilo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, imata pritožnika položaj neizbranega ponudnika v postopku prodaje (z zavezujočim zbiranjem ponudb), zato nimata pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
OZ člen 364.. ZZVZZ člen 62, 62/2, 62/2-6, 62d, 62d/1, 79b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pogodba o izvajanju storitev - pogodbena provizija - zakonska provizija - posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - pripoznava dolga - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - iop obrazec
Z IOP (izpis odprtih postavk) obrazcem, ki ga podpiše oseba, ki je v družbi zadolžena za vodenje računovodstva, ni izražena volja družbe. S podpisom IOP obrazca toženka ni pripoznala dolga.
Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge
Ker pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi oblikoval določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – izpodbijanje dejanskega stanja
Zatrjevanja, ki jih izpostavlja pritožba, sodijo v krog izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086200
KZ-1 člen 54, 99, 99/9, 99/9-1, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 372, 372-4, 383.
goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje – časovna kontinuiteta dejanj – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje –kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – pravna opredelitev dejanja – majhna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj po časovni kontinuiteti dejanj. Dvaindvajset dni časovne razlike, ob dejstvu, da gre le za dve kaznivi dejanji ni tako malo, da bi ravnanje obdolženca lahko opredelili kot enotno dejavnost. Pri velikem številu dejanj se pogoj zaporednosti presoja manj striktno in restriktivno kot v primeru, ko se sodišče sooča zgolj z nekaj dejanji.
osebni stečaj – prodaja v postopku osebnega stečaja – izpraznitev stanovanja – zahteva za razrešitev upravitelja – dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja – obveznosti upravitelja
Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Zakon namreč pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 202d, 202d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se konča s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se storilcu izreče tak ukrep. Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je postopek v zvezi z izvršitvijo in ta se lahko začne samo na predlog storilca. Tako je predlog za odložitev izvršitve “primarni zahtevek” v postopku za odložitev izvršitve in je rok za vložitev tega predloga, s katerim se začne ta postopek, nedvomno materialnopravni rok.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – pravilno vabljenje – vabljenje po elektronski pošti – varni elektronski predal – elektronsko vročanje v kazenskem postopku – vročanje na sodno desko
Če sta bila za sojenje v odsotnosti obdolženca morebiti izpolnjena dva pogoja, pa gotovo ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj iz prvega odstavka 442. člena ZKP. Sodišče je namreč odredilo, da se obdolžencu vabilo na glavno obravnavo pošlje po elektronski pošti, očitno na elektronski naslov, ki ga je obdolženec posredoval na naroku dne 9. 6. 2015, a le za primer, ko sodne pošiljke ne prihajajo na njegov stalni naslov. Takšno vročanje, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje, pa nima podlage v procesnem zakonu. Slednji sicer predvideva možnost vročanja po varni elektronski poti, a način, ki ga je ubralo sodišče prve stopnje, ne predstavlja citiranega načina vročanja, zaradi česar ni mogoče mimo ugotovitve, da obdolženec na glavno obravnavo, določeno za 17. 12. 2015, ni bil v redu povabljen. Očitno pa je že tudi sodišče samo podvomilo v pravilnost takšnega vročanja, ko je odredilo, da se sodba, kljub vročanju po elektronski poti, vseeno še pritrdi na sodno desko, za kar pa, glede na to, da je sodišče razpolagalo z obdolženčevim naslovom, tudi ni bilo razlogov.
Tožnik je podal primeren ključ za izračun stroškov in hkrati predlagal izvedenca, da po tem ključu izračuna, koliko stroškov je bilo dejansko porabljenih na račun referenčne ambulante. Sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko samo ugotavljalo, ali je tožnik tudi izkazal stroške za referenčni laboratorij v vtoževani višini, zato je postavitev izvedenca finančne stroke potrebna.
Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/2, 103/2-1,153, 153/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9.
prisilna poravnava - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave
Znesek predujma za stroške prisilne poravnave sodišče prve stopnje določi glede na podatke o dolžnikovem poslovanju s katerimi razpolaga ob izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave. To je v obravnavanem primeru tudi storilo.
Navedeni potek dogodka pa ne daje podlage za deljeno odgovornost tožnika po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je toženec s sinovoma bil tisti, ki je po predhodnem sporu prišel za tožnikom v stanovanje Z., tam ponovno soustvaril prepir in v prepiru udaril toženca.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes – vpogled v spis
Predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo.
Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100 % družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase.
Stališče, da pri zahtevku iz prvega odstavka 191. člena ZPIZ-1 morebitna soodgovornost ni pomembna je v nasprotju z novejšo sodno prakso. Lahko bi namreč privedlo do situacije, ko bi imel delodajalec regresni zahtevek do delavca, kar bi pomenilo, da bi delavec kljub plačevanju prispevkov moral sam nositi strošek pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To pa je v nasprotju z namenom pokojninskega zavarovanja in tudi v nasprotju z namenom določb ZPIZ-1.
stroški postopka - povrnitev - načelo uspeha - (ne)sorazmerno majhen del
Po presoji sodišča druge stopnje uspeh v tem deležu (11,5%) ne predstavlja neznatnega uspeha v pravdi, ki bi upravičeval stroškovno odločitev, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse, za pravdo potrebne stroške. Ustrezno doseženemu uspehu pravdnih strank (tožeče 11,5% in tožene 88,5%) predstavlja pravilno pravno podlago za stroškovno presojo drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem se pravdni stroški priznajo vsaki stranki glede na delež njenega uspeha, po medsebojnem pobotanju pa razlika naloži v plačilo eni od strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000192
ZKP člen 285c, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 20/2.
priznanje krivde - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - sostorilstvo - zagovor soobdolženca kot dokaz - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe
Priznanje krivde enega obtoženca še ne predstavlja dokaza, da je tudi drugi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj priznanje krivde zajema le ravnanje obtoženca, ki je dejanje v okviru opisa v obtožnem aktu priznal in ga tako ni mogoče raztezati tudi na ravnanje drugega.