OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – učinkovanje sklepa o oprostitvi – obseg veljavnosti sklepa
V pravdnem postopku je sodno takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je vložen predlog za oprostitev in velja od tega dne naprej. Ker je taksna obveznost nastala 5.
2.
2015, tožnica pa je
predlagala taksno oprostitev 16.
2.
2016, to je že po nastanku taksne obveznosti, tožnici večja taksna ugodnost, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje
neveljavnost oporoke – demenca – prava volja – oporočna sposobnost – oporočna nesposobnost – nesklepčnost – razveljavitev oporoke – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčen, torej je neutemeljen po materialnem pravu.
Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožbama je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
URS člen 23, 25. ZDavP člen 46, 46/1. ZDavP-2 člen 96, 96/1, 113, 145, 145/2, 145/2-9, 208. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 55, 55/1.
pogoji za zavarovanje - pogoji za izvršbo - namen zavarovanja - namen sodne izvršbe davčnih obveznosti - vknjižba zastavne pravice - ni dovolj natančno opredeljena terjatev - sestavine izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Pogoje za zavarovanje je zakonodajalec določno opredelil v 113. členu ZDavP-2, pogoje za izvršbo pa v 208. členu ZDavP-2. Gre za dva različna postopka, katerih namen in cilj je prav tako različen. Medtem, ko je namen zavarovanja v bodočnosti omogoči morebitno prisilno izterjavo, je namen sodne izvršbe davčnih obveznosti doseči poplačilo, potem ko se je predhodno davčna izvršba izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika.
Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse.
kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
nepravdni postopek – pravdni postopek – sodna določitev meje – sklep o ustavitvi nepravdnega postopka – sodna ureditev meje – lastništvo parcele – spor o lastninski pravici – lastninski spor o zemljišču – upravni postopek – predhodno opravljen upravni postopek
Če se za sprožitvijo postopka za (sodno) ureditev meje (v skladu s 131. in nadaljnjimi členi ZNP) v bistvu skriva nestrinjanje glede lastništva posamezne parcele (oziroma njenega relevantnega dela), imamo opravka s sporom o lastninski pravici (to je lastninskim sporom), o katerem je potrebno odločiti v pravdnem postopku.
ZPP člen 72, 72/5, 184, 185, 185/1, 224, 224/1, 285. OZ člen 346.
odškodnina – škoda zaradi poplačila v izvršilnem postopku – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zapisnik glavne obravnave – javna listina
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe je v korist tožnika, zato za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj vodenje izvršilnega postopka na podlagi pravnomočne sodbe ne predstavlja protipravnega ravnanja, niti tožena stranka na račun tožnika ni bila morebiti obogatena brez pravne podlage.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.
V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled
Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
SPZ člen 105, 105/1, 108, 108/1, 110, 110/1, 110/3. ZEN člen 8, 8/1. ZZK-1 člen 31, 31/1.
vzpostavitev etažne lastnine – sporazum o delitvi – označba nepremičnin – parcelacija – elaborat – zemljiški kataster
V sklepu o delitvi v naravi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti poleg navedenega vsaka nepremičnina kot predmet pravic označena z identifikacijskim znakom iz katastra, s katerim se vpisuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena ZZK-1).
sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – nevarnost – ogrožanje zdravja – opustitev jemanja zdravil – oblikovanje volje
Za sodno odločitev o prisilnem zdravljenju ne zadoščajo le domneve in sklepanje na podlagi verjetnosti, ki se ga je poslužilo sodišče prve stopnje.
Pritrditi je mogoče le zaključku sodišča prve stopnje, da je pritožnik očitno opustil redno jemanje predpisanih zdravil, saj se mu sicer njegovo zdravstveno stanje ne bi poslabšalo. To bi lahko pomenilo, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje, vendar bi mu bilo iz tega razloga mogoče omejiti svobodo le, če pritožnik zaradi narave svoje duševne motnje ne bi bil sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Izvedeni dokazi takšnega sklepanja ne omogočajo.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov – opredeljena zahteva
Tožena stranka je v obravnavanem primeru ob koncu glavne obravnave zahtevala le povrnitev potnih stroškov za prihod na narok. Povračila stroškov, ki jih je imela s plačilom sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni zahtevala ne tedaj, ne kdaj prej (v samem ugovoru ali kateri od pripravljalnih vlog). Sodišče prve stopnje ji zato navedenega stroška ni moglo priznati.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost.
Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnimi ugovori, da plačilnega naloga ni prejela (a tega ne more dokazati) in da sodišče ni navedlo, kdaj naj bi ji ga poslalo, mu ni zadostila.
Po 17. členu SZ-1 mora etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika obvestiti o spremembi lastninske pravice. V dokaz mora predložiti kopijo dokumenta, iz katerega so razvidni vsi podatki o spremembi lastništva in o novem lastniku. Zakon na to obvestilo veže posledico iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, da etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja več za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
Obvestilu upravniku ni treba priložiti notarsko overjene pogodbe oziroma zemljiškoknjižnega dovolila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085986
OZ člen 179. ZPP člen 457, 458. ZOdvT tarifna številka 6001.
povrnitev nepremoženjske škode – udarnina kolena – odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – neznatna škoda – spor majhne vrednosti – stroški pravdnega postopka – stroški fotokopij in poštnih storitev
Ugotovljene bolečine in nevšečnosti ne upravičujejo denarne odškodnine, saj so bile celokupno gledano preblage in prekratkotrajne. Tožnikova škoda je neznatna.
URS člen 25, 33. ZOPNI člen 5, 5/3, 9, 9/2, 27, 27/2, 27/3, 28, 28/1, 29, 29/1. ZPP člen 214, 337.
pravica do zasebne lastnine – premoženje nezakonitega izvora – sorazmerje med premoženjem in dohodki – ugotavljanje nesorazmernosti – odvzem premoženja – začasno zavarovanje – izvor premoženja – dokazno breme – povezana oseba – izpodbijanje domneve – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva
V postopku začasnega zavarovanja in začasnega odvzema se smiselno uporabljajo (vsebinske) določbe III. poglavja ZOPNI ter procesne določbe ZIZ. Tudi v tem postopku velja prepoved pritožbenih novot, ki skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in zagotoviti koncentracijo dokazov, pri čemer je hitrost postopkov po ZOPNI eno njegovih bistvenih vodil. Ob odsotnosti slehernega razloga v pritožbi, zakaj so nova dejstva zatrjevana in novi dokazi ponujeni sodišču prvič šele v pritožbenem postopku, jih ni mogoče upoštevati. Meja preizkusa izpodbijanega sklepa je torej zožena in omejena.
V primeru povezanih oseb je bistveno, ali uspe oseba, za katero na podlagi navedb tožeče stranke izhaja, da je „povezana“, dokazati, da premoženje ni nezakonitega izvora. Pri ocenjevanju nesorazmernosti med premoženjem in dohodki te osebe sodišče ni vezano na opravljeno finančno preiskavo, temveč se upošteva vrednost vsega premoženja. Z drugačnim tolmačenjem bi bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice te osebe.
obratovalni stroški – obratovanje večstanovanjske stavbe – dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – individualen odjem – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja – spor majhne vrednosti – konkretizacija ugovora – priznana dejstva – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde
Glede na ugotovljeno dejstvo, da individualen odjem toplotne energije obravnavane posamezne enote (stanovanja) ni izvedljiv, ni mogoče izključiti subsidiarne odgovornosti lastnika posamezne enote za plačilo obratovalnih stroškov.
Posamezne postavke mesečnega obračuna toplotne energije je tožeča stranka natančno obrazložila na primeru enega računa. Tožena stranka pa je ugovarjala višini terjatve povsem pavšalno in brez obrazložitve, kateremu od iztoževanih računov ugovarja in kje so nepravilnosti v posameznih postavkah izdanih računov. Takšen ugovor sodišču ne omogoča presojanja njegove utemeljenosti.