notarski zapis – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – ničnost notarskega zapisa – zastavni dolžnik – stroga formalna legaliteta
Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah.
S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen.
Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika.
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova.
kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
vlaganja v nepremičnino – zavrnitev dokaza z izvedencem – sporočitev naslova prič – priznano dejstvo – podatki o prebivališču
Sodišče v postopku ni zaslišalo prič B. B. in C. C. iz razloga na strani tožnika. Kljub pozivu sodišča v roku ni sporočil naslova predlaganih prič.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika, da je pridobil podatke o prebivališču navedenih oseb od UE šele po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če je bilo temu tako, bi moral, da bi zavaroval svoje pravice, sodišče pred potekom sodnega roka prositi za podaljšanje, česar ni storil.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.
V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
stečajni postopek – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – opravljanje pravdnih dejanj – procesna dejanja – sklep o nadaljevanju postopka – stečajni upravitelj – vročanje stečajnemu upravitelju – spor o pristojnosti – pravne posledice začetka stečajnega postopka – pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka
Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Pravdna dejanja, opravljena v nasprotju z navedeno prepovedjo, nimajo nobenega pravnega učinka.
Okrožno sodišče v Ljubljani tega ni upoštevalo. Tožnico je tako pozvalo k dopolnitvi tožbe, odločalo je o njeni taksni obveznosti in nazadnje sprožilo obravnavani spor o pristojnosti.
Vsa našteta procesna dejanja je opravilo, ne da bi poprej izdalo sklep o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 208. člena ZPP). Res je vloge in sodna pisanja vročalo tudi toženkinemu stečajnemu upravitelju, vendar ga vse doslej ni pozvalo, naj prevzame pravdo, sam stečajni upravitelj pa se na vročitve tudi ni odzval. Tako ni mogoče šteti, da so že podani pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
pravice do zdravstvenih storitev – nujno zdravljenje – stroški zdravljenja – obvezno zdravstveno zavarovanje – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo storitev – doplačilo razlike
Po drugi alineji tretje točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 85% vrednosti za specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Če pacient nima sklenjena dopolnilnega zavarovanja, je dolžan kot samoplačnik poravnati razliko do 100 % vrednosti opravljene storitve. V 25. členu ZZVZZ je določeno, kdaj osebam brez dopolnilnega zavarovanja te razlike ni potrebno poravnati.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks – oprostitev plačila sodnih taks – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ker so razmerja za nazaj pravnomočno urejena, je sodišče prve stopnje o novem predlogu tožnika za oprostitev sodne takse z dne 11. 4. 2016 odločalo na novo. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Ker je bil v konkretnem primeru predlog vložen dne 11. 4. 2016, je tožnik pravilno plačila oproščen od tega dne dalje.
delitev solastnine – ustavna pritožba – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja – neskladna gradnja – legalizacija – stroški legalizacije – izvedenec – vrednost nepremičnine – zmotna presoja izvedenskega mnenja – solastnina – stroški uporabe glede na solastniški delež – nepremičnine – kazen za uzurpacijo in degradacijo prostora – negotov strošek
Ker si morata predlagateljica in nasprotna udeleženka deliti tudi stroške, ki bremenijo premoženje, to pomeni, da mora vsaka od solastnic, glede na njun polovični solastninski delež, v tem razmerju nositi tudi polovico stroškov legalizacije gospodarskega poslopja kot dela solastnega premoženja.
URS člen 23, 25. ZDavP člen 46, 46/1. ZDavP-2 člen 96, 96/1, 113, 145, 145/2, 145/2-9, 208. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 55, 55/1.
pogoji za zavarovanje - pogoji za izvršbo - namen zavarovanja - namen sodne izvršbe davčnih obveznosti - vknjižba zastavne pravice - ni dovolj natančno opredeljena terjatev - sestavine izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Pogoje za zavarovanje je zakonodajalec določno opredelil v 113. členu ZDavP-2, pogoje za izvršbo pa v 208. členu ZDavP-2. Gre za dva različna postopka, katerih namen in cilj je prav tako različen. Medtem, ko je namen zavarovanja v bodočnosti omogoči morebitno prisilno izterjavo, je namen sodne izvršbe davčnih obveznosti doseči poplačilo, potem ko se je predhodno davčna izvršba izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost.
Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnimi ugovori, da plačilnega naloga ni prejela (a tega ne more dokazati) in da sodišče ni navedlo, kdaj naj bi ji ga poslalo, mu ni zadostila.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – nevarnost – ogrožanje zdravja – opustitev jemanja zdravil – oblikovanje volje
Za sodno odločitev o prisilnem zdravljenju ne zadoščajo le domneve in sklepanje na podlagi verjetnosti, ki se ga je poslužilo sodišče prve stopnje.
Pritrditi je mogoče le zaključku sodišča prve stopnje, da je pritožnik očitno opustil redno jemanje predpisanih zdravil, saj se mu sicer njegovo zdravstveno stanje ne bi poslabšalo. To bi lahko pomenilo, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje, vendar bi mu bilo iz tega razloga mogoče omejiti svobodo le, če pritožnik zaradi narave svoje duševne motnje ne bi bil sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Izvedeni dokazi takšnega sklepanja ne omogočajo.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov – opredeljena zahteva
Tožena stranka je v obravnavanem primeru ob koncu glavne obravnave zahtevala le povrnitev potnih stroškov za prihod na narok. Povračila stroškov, ki jih je imela s plačilom sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni zahtevala ne tedaj, ne kdaj prej (v samem ugovoru ali kateri od pripravljalnih vlog). Sodišče prve stopnje ji zato navedenega stroška ni moglo priznati.
Po 17. členu SZ-1 mora etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika obvestiti o spremembi lastninske pravice. V dokaz mora predložiti kopijo dokumenta, iz katerega so razvidni vsi podatki o spremembi lastništva in o novem lastniku. Zakon na to obvestilo veže posledico iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, da etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja več za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
Obvestilu upravniku ni treba priložiti notarsko overjene pogodbe oziroma zemljiškoknjižnega dovolila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085986
OZ člen 179. ZPP člen 457, 458. ZOdvT tarifna številka 6001.
povrnitev nepremoženjske škode – udarnina kolena – odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – neznatna škoda – spor majhne vrednosti – stroški pravdnega postopka – stroški fotokopij in poštnih storitev
Ugotovljene bolečine in nevšečnosti ne upravičujejo denarne odškodnine, saj so bile celokupno gledano preblage in prekratkotrajne. Tožnikova škoda je neznatna.
obratovalni stroški – obratovanje večstanovanjske stavbe – dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – individualen odjem – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja – spor majhne vrednosti – konkretizacija ugovora – priznana dejstva – izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde
Glede na ugotovljeno dejstvo, da individualen odjem toplotne energije obravnavane posamezne enote (stanovanja) ni izvedljiv, ni mogoče izključiti subsidiarne odgovornosti lastnika posamezne enote za plačilo obratovalnih stroškov.
Posamezne postavke mesečnega obračuna toplotne energije je tožeča stranka natančno obrazložila na primeru enega računa. Tožena stranka pa je ugovarjala višini terjatve povsem pavšalno in brez obrazložitve, kateremu od iztoževanih računov ugovarja in kje so nepravilnosti v posameznih postavkah izdanih računov. Takšen ugovor sodišču ne omogoča presojanja njegove utemeljenosti.
URS člen 25, 33. ZOPNI člen 5, 5/3, 9, 9/2, 27, 27/2, 27/3, 28, 28/1, 29, 29/1. ZPP člen 214, 337.
pravica do zasebne lastnine – premoženje nezakonitega izvora – sorazmerje med premoženjem in dohodki – ugotavljanje nesorazmernosti – odvzem premoženja – začasno zavarovanje – izvor premoženja – dokazno breme – povezana oseba – izpodbijanje domneve – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva
V postopku začasnega zavarovanja in začasnega odvzema se smiselno uporabljajo (vsebinske) določbe III. poglavja ZOPNI ter procesne določbe ZIZ. Tudi v tem postopku velja prepoved pritožbenih novot, ki skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in zagotoviti koncentracijo dokazov, pri čemer je hitrost postopkov po ZOPNI eno njegovih bistvenih vodil. Ob odsotnosti slehernega razloga v pritožbi, zakaj so nova dejstva zatrjevana in novi dokazi ponujeni sodišču prvič šele v pritožbenem postopku, jih ni mogoče upoštevati. Meja preizkusa izpodbijanega sklepa je torej zožena in omejena.
V primeru povezanih oseb je bistveno, ali uspe oseba, za katero na podlagi navedb tožeče stranke izhaja, da je „povezana“, dokazati, da premoženje ni nezakonitega izvora. Pri ocenjevanju nesorazmernosti med premoženjem in dohodki te osebe sodišče ni vezano na opravljeno finančno preiskavo, temveč se upošteva vrednost vsega premoženja. Z drugačnim tolmačenjem bi bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice te osebe.
SPZ člen 105, 105/1, 108, 108/1, 110, 110/1, 110/3. ZEN člen 8, 8/1. ZZK-1 člen 31, 31/1.
vzpostavitev etažne lastnine – sporazum o delitvi – označba nepremičnin – parcelacija – elaborat – zemljiški kataster
V sklepu o delitvi v naravi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti poleg navedenega vsaka nepremičnina kot predmet pravic označena z identifikacijskim znakom iz katastra, s katerim se vpisuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena ZZK-1).