• Najdi
  • <<
  • <
  • 36
  • od 37
  • >
  • >>
  • 701.
    VSL sklep I Cp 3345/2016
    5.1.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0084976
    ZIZ člen 272. OZ člen 255, 270.
    začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – prenehanje terjatve – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Povedano drugače: tudi če bi toženca v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zatrjevala, da je terjatev zaradi prvih treh plačil delno prenehala, to na ugotovitev, da je (zapadla) terjatev tožnice (z verjetnostjo) izkazana, ne bi vplivalo. Pravica zahtevati relativno neveljavnost pravnega dejanja z delnim plačilom terjatve namreč ne preneha, ampak se po obsegu zgolj zmanjša.
  • 702.
    VSM sklep IV Kp 38244/2016
    5.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023267
    KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 76, 76/3, 373, 434.
    nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - predpisane sestavine obtožnega predloga - vloga ni sposobna obravnave pred sodiščem - zakonski zanki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje krive ovadbe
    Ni dovolj, da opis kaznivega dejanja krive ovadbe vsebuje le pravno opredelitev kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolženec naznanil, kar neutemeljeno skuša prepričati pritožba, ampak mora vsebovati tudi dejstva in okoliščine iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, v obravnavani zadevi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine in kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ki se preganjata po uradni dolžnosti.
  • 703.
    VDSS sklep Pdp 1071/2016
    5.1.2017
    DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS0017025
    ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
    zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
    Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te odločbe so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.

    Stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1 je zmotno. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
  • 704.
    VDSS sodba Pdp 418/2016
    5.1.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016588
    ZDR člen 42, 126, 130, 136, 182, 182/1, 204, 204/3.
    plačilo za delo – plača – obveznost plačila – dnevnice – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo
    Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji pri delavcih povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha, je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev". Tožniki so bili odjavljeni iz obveznega zavarovanja z dnem 31. 5. 2012, tožbe za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do 8. 6. oziroma 9. 6. 2012 ali nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 5. 2012 pa niso vložili. Posledično so v celoti neutemeljeni tudi zahtevki za izplačilo plač in dnevnic po tem datumu.
  • 705.
    VSL sklep I Cpg 1148/2016
    5.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
    VSL0081265
    ZSReg člen 41, 41/1, 41/2, 41/3. ZPP člen 274.
    tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – vpis spremembe zakonitega zastopnika družbe – pravni interes – javni interes – splošni interes države – zakonitost vpisov v sodni register
    Splošni javni interes države, da vpisi v sodni register odražajo zakonito stanje, ne predstavlja pravnega interesa po drugem odstavku 41. člena ZSReg.
  • 706.
    VSM sklep I Ip 1124/2016
    4.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023237
    ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 42, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4.
    načelo formalne legalitete - izvršilno sodišče ne presoja materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe - izvršilni naslov - vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ugovorni razlog
    Za razliko od pravdnega postopka kot predhodnega postopka, v katerem sodišče s sodno odločbo odloči o spornih pravicah in razmerjih strank ter o materialnopravnih upravičenjih oziroma dajatvenih zahtevkih strank, se v izvršilnem postopku terjatve iz že obstoječe sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, le prisilno izvršijo. Izvršilno sodišče ni (več) upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe, na temelju katere je predlagana in dovoljena izvršba, temveč je vezano na rezultat predhodno kvalificiranega postopka, iz katerih izvira izvršilni naslov (načelo formalne legalitete).
  • 707.
    VSL sklep II Cp 3323/2016
    4.1.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0081643
    ZIZ člen 15, 29a, 270.
    začasna odredba – nepremičnina pridobljena s skupnim delom – posebno premoženje – skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost – dokazni standard verjetnosti – nevarnost – izvršilni postopek – narok v izvršilnem postopku – dokaz z zaslišanjem
    Da bi tožnik uspel z začasno odredbo na prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi v višini 43.450,00 EUR na različnih računih toženke doma in v tujini, bi moral z verjetnostjo dokazati, da sta pravdni stranki kot skupno premoženje v sefu toženkine matere imeli ob razpadu njune zveze shranjen znesek 86.900,00 EUR.

    Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Ob tem sodišče ne opravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče prvenstveno odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi zgolj, če je to smotrno (29.a člen ZIZ), zato dokazovanje z zaslišanjem ni pravilo.

    Vsakršno razpolaganje z denarnimi sredstvi in njihov prenos na račun tretje osebe še ne pomeni odtujevanja ali skrivanja sredstev, saj mora biti podan tudi nadaljnji pogoj, da je zaradi takšnega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
  • 708.
    VSL sklep II Cp 2406/2016
    4.1.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0081669
    ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled
    Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.

    Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
  • 709.
    VSL sodba in sklep II Cp 2539/2016
    4.1.2017
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081655
    ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 318, 341.
    neveljavnost oporoke – demenca – prava volja – oporočna sposobnost – oporočna nesposobnost – nesklepčnost – razveljavitev oporoke – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčen, torej je neutemeljen po materialnem pravu.

    Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožbama je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
  • 710.
    VSL sklep R 390/2016
    4.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081663
    ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
    stečajni postopek – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – opravljanje pravdnih dejanj – procesna dejanja – sklep o nadaljevanju postopka – stečajni upravitelj – vročanje stečajnemu upravitelju – spor o pristojnosti – pravne posledice začetka stečajnega postopka – pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka
    Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Pravdna dejanja, opravljena v nasprotju z navedeno prepovedjo, nimajo nobenega pravnega učinka.

    Okrožno sodišče v Ljubljani tega ni upoštevalo. Tožnico je tako pozvalo k dopolnitvi tožbe, odločalo je o njeni taksni obveznosti in nazadnje sprožilo obravnavani spor o pristojnosti.

    Vsa našteta procesna dejanja je opravilo, ne da bi poprej izdalo sklep o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 208. člena ZPP). Res je vloge in sodna pisanja vročalo tudi toženkinemu stečajnemu upravitelju, vendar ga vse doslej ni pozvalo, naj prevzame pravdo, sam stečajni upravitelj pa se na vročitve tudi ni odzval. Tako ni mogoče šteti, da so že podani pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
  • 711.
    VSC sklep PRp 205/2016
    4.1.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC0004663
    ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113d, 113d/2.
    začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - nevarnost za cestni promet
    Temeljni pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče tako ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
  • 712.
    VSL sodba in sklep I Cp 2223/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075897
    ZPP člen 72, 72/5, 184, 185, 185/1, 224, 224/1, 285. OZ člen 346.
    odškodnina – škoda zaradi poplačila v izvršilnem postopku – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zapisnik glavne obravnave – javna listina
    Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe je v korist tožnika, zato za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa.

    Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj vodenje izvršilnega postopka na podlagi pravnomočne sodbe ne predstavlja protipravnega ravnanja, niti tožena stranka na račun tožnika ni bila morebiti obogatena brez pravne podlage.
  • 713.
    VSM sklep I Ip 1122/2016
    4.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023236
    OZ člen 365, 369, 369/5. ZIZ člen 3, 9, 9/3, 23, 23/1, 23/2, 29, 29/1, 29a, 29a/1, 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 61, 61/3. ZPP člen 111, 111/4, 324, 324/6.
    način štetja rokov - ugovorni rok je nepodaljšljiv - zakonski rok - štetje rokov - verodostojna listina - vsebina pravnega pouka - judikatna terjatev - pretrganje zastaranja - prisilna poravnava - ugovor zastaranja - ugovor po izteku roka - izvedba naroka - načelo sorazmernosti
    Osemdnevni ugovorni in pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov upoštevati. Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka.
  • 714.
    VSL sklep II Cp 2700/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – VODE
    VSL0086736
    OZ člen 52, 58, 349, 350, 364, 438, 438/1. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZV-1 člen 21, 21/8.
    zastaranje – zastaralni rok – terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – pisna oblika – konvalidacija pogodbe – vodno zemljišče – javno dobro – priposestvovanje – dobra vera – priposestvovalna doba – dokazna ocena – dokazovanje
    Res je za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Pač pa se tožnica na konvalidacijo pogodbe kljub zatrjevani posesti spornih nepremičnin ne bo mogla uspešno sklicevati, če so sporne parcele, kot trdi prva toženka, vodna zemljišča v lasti države, ki po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu. Pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa, je namreč nična.
  • 715.
    VSL sodba I Cp 2604/2016
    4.1.2017
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0086027
    ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 25.
    pravice do zdravstvenih storitev – nujno zdravljenje – stroški zdravljenja – obvezno zdravstveno zavarovanje – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo storitev – doplačilo razlike
    Po drugi alineji tretje točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 85% vrednosti za specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Če pacient nima sklenjena dopolnilnega zavarovanja, je dolžan kot samoplačnik poravnati razliko do 100 % vrednosti opravljene storitve. V 25. členu ZZVZZ je določeno, kdaj osebam brez dopolnilnega zavarovanja te razlike ni potrebno poravnati.
  • 716.
    VSL sklep II Cp 3325/2016
    4.1.2017
    SODNE TAKSE
    VSL0085958
    ZST-1 člen 5, 13.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – učinkovanje sklepa o oprostitvi – obseg veljavnosti sklepa
    V pravdnem postopku je sodno takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je vložen predlog za oprostitev in velja od tega dne naprej. Ker je taksna obveznost nastala 5.

    2.

    2015, tožnica pa je

    predlagala taksno oprostitev 16.

    2.

    2016, to je že po nastanku taksne obveznosti, tožnici večja taksna ugodnost, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje

    (obročno plačilo v

    šestih obrokih), ne gre.
  • 717.
    VSM sklep I Ip 1067/2016
    4.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023234
    URS člen 23. ZIZ člen 19, 19/1, 267.
    začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
    Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.

    Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
  • 718.
    VSL sodba I Cp 2999/2016
    4.1.2017
    LASTNINJENJE
    VSL0084969
    ZZad člen 74, 74/2.
    zadružno premoženje – lastninjenje – lastninska pravica – vrednost nepremičnin
    Da je potrebno za presojo, ali so upoštevaje prvi in drugi odstavek 74. člena ZZad parcele, ki so predmet izpodbijane odločitve, postale last tožnice ali toženke, poleg prvega upoštevati tudi drugi odstavek 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, je v 9. točki obrazložitve (v predmetni zadevi izdanega) sklepa II Ips 250/2012 z dne 5. 2. 2015 pojasnilo že Vrhovno sodišče RS.
  • 719.
    VSL sodba II Cp 2696/2016
    4.1.2017
    POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0081684
    ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. OZ člen 5.
    kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
    Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
  • 720.
    VSL sodba I Cp 1677/2016
    4.1.2017
    USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSL0085984
    URS člen 154, 154/1. ZGJS člen 8, 8/1, 59, 59/2.
    obvezna gospodarska javna služba – obveznost objave predpisov – začetek veljavnosti predpisov – obračunavanje storitev ravnanja z odpadki – predpis – akt poslovanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.

    V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
  • <<
  • <
  • 36
  • od 37
  • >
  • >>