• Najdi
  • <<
  • <
  • 36
  • od 37
  • >
  • >>
  • 701.
    VSM sklep IV Kp 45332/2015
    5.1.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023264
    KZ-1 člen 86, 86/1, 86/9. ZKP člen 129a.
    predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - alternativno prestajanje zaporne kazni - oprava dela v splošno korist - primeren način izvršitve kazni - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
    Okoliščina, ki jo navaja pritožba, da se je obsojenec sedaj zaposlil in da je ob tem pripravljen opravljati še delo v splošno korist, ob istočasni navedbi, da se nahaja v tujini, kjer opravlja delo, ne more privesti do spremembe na prvi stopnji sprejete odločitve. Iz pritožbe namreč izhaja, da je posledično navedenemu sodelovanje obsojenca s CSD oteženo, pa zato tudi iz tega razloga način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, po presoji pritožbenega sodišča, ki soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ni sprejemljiv.
  • 702.
    VSM sklep II Kp 15053/2014-2
    5.1.2017
    SODNE TAKSE
    VSM0023187
    ZST-1 člen 34a, tar. št. 74013.
    ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - tar. št. 74013
    Zadeva je torej pravnomočno zaključena, zato pritožbene trditve, v katerih oškodovanec zatrjuje drugače, ne morejo biti uspešne. Ker po tar. št. 74013 ZST-1 znaša taksa za zavrženje ali zavrnitev pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste 30,00 EUR je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
  • 703.
    VSL sodba in sklep IV Cp 3332/2016
    5.1.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060483
    ZZZDR člen 102, 103, 104, 105. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
    dodelitev otroka – mnenje otroka – korist otroka – načelo kontinuitete varstva in vzgoje – načelo pospeševanja otrokovega razvoja – neskladja v mnenju izvedenca – postavitev drugega izvedenca – izdaja začasne odredbe
    Poleg načela kontinuitete varstva in vzgoje, je treba pri odločanju o dodelitvi otroka upoštevati še načelo pospešenega otrokovega razvoja in na teh (dveh) predpostavkah oceniti izraženo mnenje otroka, ker je le na ta način mogoče prepoznati in zagotoviti varstvo otrokovih koristi pri dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev. Zato otrokovo mnenje ni edini kriterij, ker je lahko v nasprotju z objektivnimi dejavniki, ki zasledujejo otrokove koristi, zato ga v takšnem primeru ni moč upoštevati.
  • 704.
    VSM sklep IV Kp 38244/2016
    5.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023267
    KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 76, 76/3, 373, 434.
    nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - predpisane sestavine obtožnega predloga - vloga ni sposobna obravnave pred sodiščem - zakonski zanki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje krive ovadbe
    Ni dovolj, da opis kaznivega dejanja krive ovadbe vsebuje le pravno opredelitev kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolženec naznanil, kar neutemeljeno skuša prepričati pritožba, ampak mora vsebovati tudi dejstva in okoliščine iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, v obravnavani zadevi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine in kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ki se preganjata po uradni dolžnosti.
  • 705.
    VDSS sodba Psp 509/2016
    5.1.2017
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017255
    ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16. ZMEPIZ-1 člen 76, 76/1, 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2. ZPIZ-1 člen 80, 80-5.
    lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja - priznanje delovnega razmerja za nazaj - pravnomočnost
    V primeru, ko je s pravnomočno sodbo oziroma z odločitvijo v delovnem sporu ugotovljen obstoj delovnega razmerja, se lastnost zavarovanca na zahtevo posameznika ali delodajalca ugotavlja na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 in to tudi v primeru, da je zavarovanec že vključen v zavarovanje po drugi podlagi. Za obdobje pred 1. 1. 2000 pa se lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni bil vključen v obvezno zavarovanje, če pa je že bil vključen v obvezno zavarovanje, pa se čas pred 1. 1. 2000 ugotavlja le za obdobja, v katerih je bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ali je bil obvezno zavarovan kot oseba, upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, pod pogojem plačila prispevkov. Ker tožnica uveljavlja lastnost zavarovanca za obdobje po 1. 1. 2000, določba 83. člena ZMEPIZ-1 za rešitev te zadeve ni uporabljiva, pač pa določba 80. in 81. člena ZMEPIZ-1. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tožnici, ne glede na to, da je bila v tem obdobju že vključena v obvezno zavarovanje iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne gospodarske družbe na podlagi 16. člena ZPIZ-2, pravilno priznalo lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja v spornem obdobju na podlagi 14. člena ZPIZ-2 za krajši zavarovalni čas 24 ur na teden.
  • 706.
    VSL sodba I Cp 2999/2016
    4.1.2017
    LASTNINJENJE
    VSL0084969
    ZZad člen 74, 74/2.
    zadružno premoženje – lastninjenje – lastninska pravica – vrednost nepremičnin
    Da je potrebno za presojo, ali so upoštevaje prvi in drugi odstavek 74. člena ZZad parcele, ki so predmet izpodbijane odločitve, postale last tožnice ali toženke, poleg prvega upoštevati tudi drugi odstavek 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, je v 9. točki obrazložitve (v predmetni zadevi izdanega) sklepa II Ips 250/2012 z dne 5. 2. 2015 pojasnilo že Vrhovno sodišče RS.
  • 707.
    VSL sklep II Cp 2700/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – VODE
    VSL0086736
    OZ člen 52, 58, 349, 350, 364, 438, 438/1. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZV-1 člen 21, 21/8.
    zastaranje – zastaralni rok – terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – pisna oblika – konvalidacija pogodbe – vodno zemljišče – javno dobro – priposestvovanje – dobra vera – priposestvovalna doba – dokazna ocena – dokazovanje
    Res je za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Pač pa se tožnica na konvalidacijo pogodbe kljub zatrjevani posesti spornih nepremičnin ne bo mogla uspešno sklicevati, če so sporne parcele, kot trdi prva toženka, vodna zemljišča v lasti države, ki po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu. Pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa, je namreč nična.
  • 708.
    VSL sklep II Cp 2406/2016
    4.1.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0081669
    ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled
    Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.

    Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
  • 709.
    VSL sklep II Cp 3323/2016
    4.1.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0081643
    ZIZ člen 15, 29a, 270.
    začasna odredba – nepremičnina pridobljena s skupnim delom – posebno premoženje – skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost – dokazni standard verjetnosti – nevarnost – izvršilni postopek – narok v izvršilnem postopku – dokaz z zaslišanjem
    Da bi tožnik uspel z začasno odredbo na prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi v višini 43.450,00 EUR na različnih računih toženke doma in v tujini, bi moral z verjetnostjo dokazati, da sta pravdni stranki kot skupno premoženje v sefu toženkine matere imeli ob razpadu njune zveze shranjen znesek 86.900,00 EUR.

    Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Ob tem sodišče ne opravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče prvenstveno odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi zgolj, če je to smotrno (29.a člen ZIZ), zato dokazovanje z zaslišanjem ni pravilo.

    Vsakršno razpolaganje z denarnimi sredstvi in njihov prenos na račun tretje osebe še ne pomeni odtujevanja ali skrivanja sredstev, saj mora biti podan tudi nadaljnji pogoj, da je zaradi takšnega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
  • 710.
    VSL sklep R 390/2016
    4.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081663
    ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
    stečajni postopek – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – opravljanje pravdnih dejanj – procesna dejanja – sklep o nadaljevanju postopka – stečajni upravitelj – vročanje stečajnemu upravitelju – spor o pristojnosti – pravne posledice začetka stečajnega postopka – pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka
    Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Pravdna dejanja, opravljena v nasprotju z navedeno prepovedjo, nimajo nobenega pravnega učinka.

    Okrožno sodišče v Ljubljani tega ni upoštevalo. Tožnico je tako pozvalo k dopolnitvi tožbe, odločalo je o njeni taksni obveznosti in nazadnje sprožilo obravnavani spor o pristojnosti.

    Vsa našteta procesna dejanja je opravilo, ne da bi poprej izdalo sklep o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 208. člena ZPP). Res je vloge in sodna pisanja vročalo tudi toženkinemu stečajnemu upravitelju, vendar ga vse doslej ni pozvalo, naj prevzame pravdo, sam stečajni upravitelj pa se na vročitve tudi ni odzval. Tako ni mogoče šteti, da so že podani pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
  • 711.
    VSM sklep I Ip 1067/2016
    4.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023234
    URS člen 23. ZIZ člen 19, 19/1, 267.
    začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
    Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.

    Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
  • 712.
    VSL sodba III Cp 2452/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL0086752
    OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
    ničnost kreditne pogodbe – sklepanje kreditnih pogodb v tuji valuti – prisilni predpisi – valutno tveganje – tveganje spremembe obrestnih mer – riziko posla – pojasnilna dolžnost banke – informacijska dolžnost – obseg pojasnilne dolžnosti – konkreten potrošnik – informirana odločitev – oderuška pogodba – objektivni pogoj oderuštva – subjektivni pogoj oderuštva – načelo enake vrednosti dajatev – načelo monetarnega nominalizma – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – prevzeto tveganje – nedopustne pritožbene novote
    Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.

    Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.

    Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
  • 713.
    VSL sklep IV Cp 3255/2016
    4.1.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0085959
    ZPND člen 3, 3/3, 3/8. ZNP člen 4, 35, 35/1.
    nasilje v družini – zalezovanje – psihično nasilje – razpečevanje intimnih fotografij – ogroženosti – prepoved približevanja – neželeno navezovanje stikov – sorazmernost – pravica do izjave – stroški postopka
    Lepljenje golih fotografij predlagateljice na vhod večstanovanjske hiše v centru mesta, kjer stanuje, je brez dvoma poniževanje in spravljanje v duševno stisko, ergo po zgornji definiciji nasilje, in ne samo subjektiven občutek o nezaželenosti nekega neprijetnega ravnanja, kot namiguje pritožba (češ da ni že vsaka neprijetnost nasilje).
  • 714.
    VSL sodba in sklep II Cp 2539/2016
    4.1.2017
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081655
    ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 318, 341.
    neveljavnost oporoke – demenca – prava volja – oporočna sposobnost – oporočna nesposobnost – nesklepčnost – razveljavitev oporoke – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčen, torej je neutemeljen po materialnem pravu.

    Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožbama je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
  • 715.
    VSL sodba II Cp 2194/2016
    4.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0086727
    ZPP člen 7, 115, 115/2, 212, 236, 287, 287/2, 337, 337/1. OZ člen 198. ZASP člen 21, 146, 146/2, 147.
    predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – nesubstanciran dokazni predlog – pritožbena novota – javna priobčitev glasbenih del – nadomestilo
    Zaradi zdravstvenih razlogov stranke sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
  • 716.
    VSC sklep PRp 205/2016
    4.1.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC0004663
    ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113d, 113d/2.
    začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - nevarnost za cestni promet
    Temeljni pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče tako ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
  • 717.
    VSL sodba II Cp 2696/2016
    4.1.2017
    POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0081684
    ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. OZ člen 5.
    kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
    Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
  • 718.
    VSL sodba II Cp 2415/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081654
    OZ člen 190. ZPP člen 214.
    vlaganja v nepremičnino – zavrnitev dokaza z izvedencem – sporočitev naslova prič – priznano dejstvo – podatki o prebivališču
    Sodišče v postopku ni zaslišalo prič B. B. in C. C. iz razloga na strani tožnika. Kljub pozivu sodišča v roku ni sporočil naslova predlaganih prič.

    Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika, da je pridobil podatke o prebivališču navedenih oseb od UE šele po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če je bilo temu tako, bi moral, da bi zavaroval svoje pravice, sodišče pred potekom sodnega roka prositi za podaljšanje, česar ni storil.
  • 719.
    VSL sodba I Cp 1677/2016
    4.1.2017
    USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSL0085984
    URS člen 154, 154/1. ZGJS člen 8, 8/1, 59, 59/2.
    obvezna gospodarska javna služba – obveznost objave predpisov – začetek veljavnosti predpisov – obračunavanje storitev ravnanja z odpadki – predpis – akt poslovanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.

    V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
  • 720.
    VSL sklep Cst 831/2016
    4.1.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081258
    ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1.
    osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neresnični davčni podatki – prispevki za socialno varnost – novela ZFPPIPP-G – izenačitev davkov in prispevkov
    Novela ZFPPIPP-G je glede ovire za odpust obveznosti z davki izenačila tudi prispevke.
  • <<
  • <
  • 36
  • od 37
  • >
  • >>