• Najdi
  • <<
  • <
  • 36
  • od 37
  • >
  • >>
  • 701.
    VDSS sklep Pdp 1082/2016
    5.1.2017
    DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS0017031
    ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
    zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
    Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.

    Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnika veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
  • 702.
    VDSS sodba Pdp 1005/2016
    5.1.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0017125
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 118.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – sodna razveza – denarno nadomestilo
    Razlog za očitana ravnanja tožnika niso njegova nezmožnost oz. premajhna zmožnost za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. ZDR-1 določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (člen 83/2). Eden od razlogov za redno odpoved je tudi razlog nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Dokazno breme za obstoj odpovednega razloga je na delodajalcu (člen 81/1 ZDR-1). Ker toženka v tem sporu obstoja zatrjevanega odpovednega razloga ni dokazala, iz izvedenih dokazov pa očitno kaže na obstoj krivdnega razloga, je prvostopno sodišče zakonito zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

    Tožnik je kršil svoje delovne obveznosti, zaradi katerih bi mu toženka lahko podala redno odpoved iz krivdnega razloga. Seveda bi postopek za takšno odpoved trajal še nekaj časa (toženka bi namreč morala predhodno podati opomin pred odpovedjo). Je pa res, da je toženka s podano odpovedjo tožniku priznala tudi odpovedni rok in odpravnino. Poleg tega bi tožnik lahko uveljavil pravice iz naslova brezposelnosti, česar pa ni izkoristil, ker se je skoraj takoj drugje zaposlil. Prav tako ni mogoče zanemariti dejstva, da je toženka tožniku izplačala odpravnino v znesku 1.980,00 EUR, da tožnik zaradi razveljavitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odpravnine ni upravičen in da toženka niti ni zahtevala vrnitve te odpravnine. Zato na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno povračilo znaša pet plač oziroma 5.500,00 EUR.
  • 703.
    VDSS sklep Pdp 438/2016
    5.1.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016937
    ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286, 286/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izvedba dokaza po uradni dolžnosti – dokazno breme – obrnjeno dokazno breme
    ZDSS-1 v 34. členu določa, da v primeru, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je tudi v individualnem delovnem sporu izvedba dokazov po uradni dolžnosti predvidena le izjemoma. V primeru spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati tudi določbo 84. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu (to je, da mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga oziroma na sploh pogojev za zakonitost odpovedi dokazati delodajalec). Taka ureditev v teh sporih izključuje določbo ZDSS-1 o izvajanju dokazov po uradni dolžnosti zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v korist delodajalca oziroma v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. V tem smislu bi določba o izvedbi dokaza po uradni dolžnosti lahko prišla v poštev le v primeru, če bi bil v zvezi s presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prizadet tudi širši interes, ki bi presegal okvir razmerja med delavcem in delodajalcem. Tak interes pa v tem sporu ni podan.
  • 704.
    VSC sodba Cp 692/2016
    5.1.2017
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSC0004652
    SZ-1 člen 103.
    odpoved najemne pogodbe - neprofitno stanovanje – opozorilo na kršitve
    Najemno pogodbo za neprofitno stanovanje je mogoče odpovedati le iz razlogov po prvem odstavku 103. člena SZ-1,če je bil najemnik na kršitve pravilno opozorjen po tretjem odstavku 103. člena SZ-1.
  • 705.
    VSM sklep IV Kp 12774/2015
    5.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023260
    ZKP člen 5, 5/2, 371, 371/1, 371-3.
    glavna obravnava v odsotnosti obdolženca - presoja novega dokaza
    Ocena nujnosti obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi po pridobitvi novega dokaza.
  • 706.
    VSL sklep II Ip 4040/2016
    4.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0069213
    ZIZ člen 17, 20a, 53, 55, 55/1, 56, 59.
    notarski zapis – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – ničnost notarskega zapisa – zastavni dolžnik – stroga formalna legaliteta
    Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah.

    S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen.

    Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika.

    Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova.
  • 707.
    VSL sklep IV Cp 3255/2016
    4.1.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0085959
    ZPND člen 3, 3/3, 3/8. ZNP člen 4, 35, 35/1.
    nasilje v družini – zalezovanje – psihično nasilje – razpečevanje intimnih fotografij – ogroženosti – prepoved približevanja – neželeno navezovanje stikov – sorazmernost – pravica do izjave – stroški postopka
    Lepljenje golih fotografij predlagateljice na vhod večstanovanjske hiše v centru mesta, kjer stanuje, je brez dvoma poniževanje in spravljanje v duševno stisko, ergo po zgornji definiciji nasilje, in ne samo subjektiven občutek o nezaželenosti nekega neprijetnega ravnanja, kot namiguje pritožba (češ da ni že vsaka neprijetnost nasilje).
  • 708.
    VSL sklep II Cp 3325/2016
    4.1.2017
    SODNE TAKSE
    VSL0085958
    ZST-1 člen 5, 13.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – učinkovanje sklepa o oprostitvi – obseg veljavnosti sklepa
    V pravdnem postopku je sodno takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je vložen predlog za oprostitev in velja od tega dne naprej. Ker je taksna obveznost nastala 5.

    2.

    2015, tožnica pa je

    predlagala taksno oprostitev 16.

    2.

    2016, to je že po nastanku taksne obveznosti, tožnici večja taksna ugodnost, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje

    (obročno plačilo v

    šestih obrokih), ne gre.
  • 709.
    VSL sklep Cst 831/2016
    4.1.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081258
    ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1.
    osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neresnični davčni podatki – prispevki za socialno varnost – novela ZFPPIPP-G – izenačitev davkov in prispevkov
    Novela ZFPPIPP-G je glede ovire za odpust obveznosti z davki izenačila tudi prispevke.
  • 710.
    VSL sklep II Cp 2760/2016
    4.1.2017
    STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0081636
    URS člen 22. SPZ člen 68, 70.
    delitev solastnine – ustavna pritožba – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja – neskladna gradnja – legalizacija – stroški legalizacije – izvedenec – vrednost nepremičnine – zmotna presoja izvedenskega mnenja – solastnina – stroški uporabe glede na solastniški delež – nepremičnine – kazen za uzurpacijo in degradacijo prostora – negotov strošek
    Ker si morata predlagateljica in nasprotna udeleženka deliti tudi stroške, ki bremenijo premoženje, to pomeni, da mora vsaka od solastnic, glede na njun polovični solastninski delež, v tem razmerju nositi tudi polovico stroškov legalizacije gospodarskega poslopja kot dela solastnega premoženja.
  • 711.
    VSL sodba III Cp 2452/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL0086752
    OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
    ničnost kreditne pogodbe – sklepanje kreditnih pogodb v tuji valuti – prisilni predpisi – valutno tveganje – tveganje spremembe obrestnih mer – riziko posla – pojasnilna dolžnost banke – informacijska dolžnost – obseg pojasnilne dolžnosti – konkreten potrošnik – informirana odločitev – oderuška pogodba – objektivni pogoj oderuštva – subjektivni pogoj oderuštva – načelo enake vrednosti dajatev – načelo monetarnega nominalizma – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – prevzeto tveganje – nedopustne pritožbene novote
    Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.

    Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.

    Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
  • 712.
    VSL sodba in sklep II Cp 2539/2016
    4.1.2017
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081655
    ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 318, 341.
    neveljavnost oporoke – demenca – prava volja – oporočna sposobnost – oporočna nesposobnost – nesklepčnost – razveljavitev oporoke – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčen, torej je neutemeljen po materialnem pravu.

    Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožbama je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
  • 713.
    VSL sklep II Cp 2700/2016
    4.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – VODE
    VSL0086736
    OZ člen 52, 58, 349, 350, 364, 438, 438/1. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZV-1 člen 21, 21/8.
    zastaranje – zastaralni rok – terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – pisna oblika – konvalidacija pogodbe – vodno zemljišče – javno dobro – priposestvovanje – dobra vera – priposestvovalna doba – dokazna ocena – dokazovanje
    Res je za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Pač pa se tožnica na konvalidacijo pogodbe kljub zatrjevani posesti spornih nepremičnin ne bo mogla uspešno sklicevati, če so sporne parcele, kot trdi prva toženka, vodna zemljišča v lasti države, ki po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu. Pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa, je namreč nična.
  • 714.
    VSL sklep II Cp 3323/2016
    4.1.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0081643
    ZIZ člen 15, 29a, 270.
    začasna odredba – nepremičnina pridobljena s skupnim delom – posebno premoženje – skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost – dokazni standard verjetnosti – nevarnost – izvršilni postopek – narok v izvršilnem postopku – dokaz z zaslišanjem
    Da bi tožnik uspel z začasno odredbo na prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi v višini 43.450,00 EUR na različnih računih toženke doma in v tujini, bi moral z verjetnostjo dokazati, da sta pravdni stranki kot skupno premoženje v sefu toženkine matere imeli ob razpadu njune zveze shranjen znesek 86.900,00 EUR.

    Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Ob tem sodišče ne opravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče prvenstveno odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi zgolj, če je to smotrno (29.a člen ZIZ), zato dokazovanje z zaslišanjem ni pravilo.

    Vsakršno razpolaganje z denarnimi sredstvi in njihov prenos na račun tretje osebe še ne pomeni odtujevanja ali skrivanja sredstev, saj mora biti podan tudi nadaljnji pogoj, da je zaradi takšnega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
  • 715.
    VSM sklep I Ip 1067/2016
    4.1.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023234
    URS člen 23. ZIZ člen 19, 19/1, 267.
    začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
    Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.

    Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
  • 716.
    VSL sklep II Cp 2810/2016
    4.1.2017
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0081635
    SPZ člen 77. ZNP člen 131.
    nepravdni postopek – pravdni postopek – sodna določitev meje – sklep o ustavitvi nepravdnega postopka – sodna ureditev meje – lastništvo parcele – spor o lastninski pravici – lastninski spor o zemljišču – upravni postopek – predhodno opravljen upravni postopek
    Če se za sprožitvijo postopka za (sodno) ureditev meje (v skladu s 131. in nadaljnjimi členi ZNP) v bistvu skriva nestrinjanje glede lastništva posamezne parcele (oziroma njenega relevantnega dela), imamo opravka s sporom o lastninski pravici (to je lastninskim sporom), o katerem je potrebno odločiti v pravdnem postopku.
  • 717.
    VSC sklep PRp 205/2016
    4.1.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC0004663
    ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113d, 113d/2.
    začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - nevarnost za cestni promet
    Temeljni pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče tako ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
  • 718.
    VSL sodba I Cp 1677/2016
    4.1.2017
    USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSL0085984
    URS člen 154, 154/1. ZGJS člen 8, 8/1, 59, 59/2.
    obvezna gospodarska javna služba – obveznost objave predpisov – začetek veljavnosti predpisov – obračunavanje storitev ravnanja z odpadki – predpis – akt poslovanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.

    V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
  • 719.
    VSL sodba II Cp 2696/2016
    4.1.2017
    POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0081684
    ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. OZ člen 5.
    kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
    Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
  • 720.
    VSL sklep I Cp 3364/2016
    4.1.2017
    SODNE TAKSE
    VSL0084973
    ZST-1 člen 11, 11/1.
    plačilo sodne takse – procesna predpostavka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
    Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse.
  • <<
  • <
  • 36
  • od 37
  • >
  • >>