Tožnica je v spornem obdobju pri opravljanju svojih nalog pri toženi stranki sprejela nedovoljeno nagrado od A.A., ki je imel interes, da se pospešujejo storitve, ki jih je opravljalo njegovo podjetje B. za stranke tožene stranke. Poleg tega je tožnica oziroma po njenem navodilu druga delavka vodila evidenco sprejetih naročil za čiščenje rezervoarjev in jo posredovala A.A.. S tem mu je omogočila izplačevanje nedovoljenih nagrad v kuvertah, ki jih je prejemala tožnica in po njenem naročilu podrejeni delavki. O navedenih nagradah tožnica ni seznanila nadrejenih, podrejenim pa je naročala, naj pospešujejo prodajo storitev čiščenja rezervoarjev, ki jo je opravilo podjetje B.. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril iz drugega odstavka 241. člena KZ-1 in pomoči pri kaznivem dejanju nedovoljenega dajanja daril iz drugega odstavka 242. člena KZ-1 v povezavi z 38. členom KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineji prvega odstavka 100. člena ZDR-1.
Zaupanje je tožeča stranka prikazovala kot vrsto odvisnosti. Pritožbeno sodišče je mnenja, da je že prvostopenjsko sodišče presodilo pravilno, da je tudi to premalo za to, da bi obstajala odvisnost tožeče stranke. Zgolj čustvena naklonjenost ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bila tožeča stranka v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
Pravni posel je zaradi nesorazmerja v ceni sicer lahko neveljaven, toda le, če za pravo vrednost stranka ni vedela in ni morala vedeti. Stranka se mora torej pozanimati, kakšna je pravilna cena. Le če je to storila, se bo lahko sklicevala na nesorazmernost dajatev. Uveljavljala jo bo torej lahko le v primeru upravičene zmote. Zgolj življenje v inozemstvu in pa nepoznavanje pravne ureditve Republike Slovenije pa tudi ni razlog za morebitno neizkušenost. Jasno je, da mora oderuh „izkoristiti“ šibak položaj nasprotne stranke, torej na primer neizkušenost. Izkoristi ga lahko le, če ga pozna in ravna namerno. V posebnih okoliščinah zadošča že oderuhova nedejavnost; vendar mora oderuh zavestno pristati na že ustvarjeno stanje in mora ravnati z namenom pridobitve premoženjske koristi.
Sodišče seveda ni dolžno zaradi zdravstvene nezmožnosti stranke, ki je bila ves čas zastopana po pooblaščencu, preložiti glavne obravnave. Dolžno pa je stranki omogočiti, da se izjavi sama. Te svoje dolžnosti ni kršilo. Če tožeča stranka te pravice ni izkoristila, je to njena stvar in ni še nobena kršitev določb pravdnega postopka.
Očitno je že zakonodajalec presodil, da je sodišče sposobno odločiti, izvedenca katere stroke bo sodišče postavilo, da bo izvedensko delo sploh primeren dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja. Naravnost v nasprotju s tem je očitek, da sodišče nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo odločilo, da izvedenec finančne stroke ne more oceniti poslovnega deleža.
Stranka ima v 3 dneh od prejema prepisa pravico do vpogleda v prepis zapisnika in lahko ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. Nima pa pravice zahtevati, da se ji prepis pošlje; stranka mora priti poslušati zapis torej na sodišče.
Ker je KZ-1 prisilni predpis, pripelje obsodba zaradi goljufije do ugotovitve, da je bilo goljufovo ravnanje, ko je treba preizkusiti njegove civilnopravne posledice, ravnanje v nasprotju s prisilnim predpisom.
Nemogoče je zahtevati odškodnino zaradi prevare, če je hkrati pravni posel še veljaven, ker niti ni bil izpodbit.
začasna nezmožnost za delo - stroški postopka - sestava vloge - brezplačna pravna pomoč
Pri odločanju o stroških za sestavo druge obrazložene pripravljalne vloge je potrebno izhajati iz 2. odstavka tar. št. 15 Odvetniške tarife, ki predpisuje 75 % osnovne nagrade, ki za socialne spore znaša 300 točk. Ker se zastopanje po odvetniku izvaja po brezplačni pravni pomoči, polovica nagrade znaša 112,50 točk in ne le 75 točk, kot je priznalo prvostopenjsko sodišče.
ZIZ člen 214, 215. ZFPPIPP člen 132, 132/3-1, 279, 309, 309/1-1.
i zvršba - ustavitev izvršbe ex lege - stečaj - sklep o preizkusu terjatev -izvršilni naslov - izločitvena pravica - pravne posledice priznanja
Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je v drugem odstavku 279. člena ZFPPIPP predpisano, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico
upnika, vendar pa je vpliv stečajnega postopka na začete postopke izvršbe posebej urejen v 132. členu ZFPPIPP. Če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice (kar je nedvomno primer konkretne izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve - izročitev premičnine), se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZPPIPP).
vlaganja v nepremičnino – zavrnitev dokaza z izvedencem – sporočitev naslova prič – priznano dejstvo – podatki o prebivališču
Sodišče v postopku ni zaslišalo prič B. B. in C. C. iz razloga na strani tožnika. Kljub pozivu sodišča v roku ni sporočil naslova predlaganih prič.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika, da je pridobil podatke o prebivališču navedenih oseb od UE šele po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če je bilo temu tako, bi moral, da bi zavaroval svoje pravice, sodišče pred potekom sodnega roka prositi za podaljšanje, česar ni storil.
kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
OZ člen 365, 369, 369/5. ZIZ člen 3, 9, 9/3, 23, 23/1, 23/2, 29, 29/1, 29a, 29a/1, 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 61, 61/3. ZPP člen 111, 111/4, 324, 324/6.
način štetja rokov - ugovorni rok je nepodaljšljiv - zakonski rok - štetje rokov - verodostojna listina - vsebina pravnega pouka - judikatna terjatev - pretrganje zastaranja - prisilna poravnava - ugovor zastaranja - ugovor po izteku roka - izvedba naroka - načelo sorazmernosti
Osemdnevni ugovorni in pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov upoštevati. Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka.
ZPP člen 72, 72/5, 184, 185, 185/1, 224, 224/1, 285. OZ člen 346.
odškodnina – škoda zaradi poplačila v izvršilnem postopku – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zapisnik glavne obravnave – javna listina
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe je v korist tožnika, zato za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj vodenje izvršilnega postopka na podlagi pravnomočne sodbe ne predstavlja protipravnega ravnanja, niti tožena stranka na račun tožnika ni bila morebiti obogatena brez pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – VODE
VSL0086736
OZ člen 52, 58, 349, 350, 364, 438, 438/1. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZV-1 člen 21, 21/8.
zastaranje – zastaralni rok – terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – pisna oblika – konvalidacija pogodbe – vodno zemljišče – javno dobro – priposestvovanje – dobra vera – priposestvovalna doba – dokazna ocena – dokazovanje
Res je za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Pač pa se tožnica na konvalidacijo pogodbe kljub zatrjevani posesti spornih nepremičnin ne bo mogla uspešno sklicevati, če so sporne parcele, kot trdi prva toženka, vodna zemljišča v lasti države, ki po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu. Pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa, je namreč nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.
Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0086727
ZPP člen 7, 115, 115/2, 212, 236, 287, 287/2, 337, 337/1. OZ člen 198. ZASP člen 21, 146, 146/2, 147.
predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – nesubstanciran dokazni predlog – pritožbena novota – javna priobčitev glasbenih del – nadomestilo
Zaradi zdravstvenih razlogov stranke sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled
Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse.
notarski zapis – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – ničnost notarskega zapisa – zastavni dolžnik – stroga formalna legaliteta
Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah.
S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen.
Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika.
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova.
pravice do zdravstvenih storitev – nujno zdravljenje – stroški zdravljenja – obvezno zdravstveno zavarovanje – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo storitev – doplačilo razlike
Po drugi alineji tretje točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 85% vrednosti za specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Če pacient nima sklenjena dopolnilnega zavarovanja, je dolžan kot samoplačnik poravnati razliko do 100 % vrednosti opravljene storitve. V 25. členu ZZVZZ je določeno, kdaj osebam brez dopolnilnega zavarovanja te razlike ni potrebno poravnati.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – učinkovanje sklepa o oprostitvi – obseg veljavnosti sklepa
V pravdnem postopku je sodno takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je vložen predlog za oprostitev in velja od tega dne naprej. Ker je taksna obveznost nastala 5.
2.
2015, tožnica pa je
predlagala taksno oprostitev 16.
2.
2016, to je že po nastanku taksne obveznosti, tožnici večja taksna ugodnost, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje
nepravdni postopek – pravdni postopek – sodna določitev meje – sklep o ustavitvi nepravdnega postopka – sodna ureditev meje – lastništvo parcele – spor o lastninski pravici – lastninski spor o zemljišču – upravni postopek – predhodno opravljen upravni postopek
Če se za sprožitvijo postopka za (sodno) ureditev meje (v skladu s 131. in nadaljnjimi členi ZNP) v bistvu skriva nestrinjanje glede lastništva posamezne parcele (oziroma njenega relevantnega dela), imamo opravka s sporom o lastninski pravici (to je lastninskim sporom), o katerem je potrebno odločiti v pravdnem postopku.