vzgojni ukrep - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - strokovna pomoč in nadzorstvo - trajno vplivanje na mladoletnikovo vzgojo, prevzgojo in pravilni razvoj - opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter zagotoviti njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkih ali trajnejših ukrepov ob ustreznem strokovnem vodenju - prej izrečeni vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa - mladoletniki
Izrečen vzgojni ukrep je še toliko bolj upravičen, ker je mladoletniku zaradi storjenega prekrška (uporaba pirotehničnih sredstev) že bil izrečen vzgojni ukrep ukor, ki pa očitno na mladoletnika ni imel prav nobenega vpliva.
ZPP člen 8, 115, 115/2, 212, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. OZ člen 1012.
pogodba o leasingu – solidarno poroštvo – pravica do izjave – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – cesija terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu
Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ni moglo preveriti, ali je bilo toženčevo zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
Omejitev dedovanja se opravi po določbah člena 128 ZD. Sodišče pri tem v sklepu o dedovanju navede tudi vse bistvene podatke o tem, ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovi obstoj zakonite zastavne pravice.
ZDR-1 člen 77, 137, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 32, 32/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razlogov
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki zaradi opravljanja dela v tujini (Nemčiji) od 18. 5. 2014 dalje, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 4. 9. 2014 do vključno 8. 12. 2014. Odjava tožnika iz obveznega socialnega zavarovanja (z dnem 31. 10. 2014) je bila glede na določbo 77. člena ZDR-1, ki ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, nezakonita, kar pomeni, da je utemeljen zahtevek za prijavo v zavarovanje in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki od 18. 5. 2014 do 8. 12. 2014 ter izplačilo razlike nadomestila plač v času od 1. 11. 2014 do vključno 8. 12. 2014.
ZPIZ-2 člen 99, 100, 401, 401/1, 401/4. ZSKZ člen 10. ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ83 člen 10, 10/3, 11.
dodatek za pomoč in postrežbo - kmet - zavarovanje za širši obseg - zavarovanje za ožji obseg - kmet
Tožnik je bil za širši obseg pravic zavarovan 2 leti, 10 mesecev in 14 dni, za ožji obseg pravic pa 5 let, 11 mesecev in 19 dni. Ker je bil pretežno zavarovan za ožji obseg pravic, v tem primeru upoštevaje drugi odstavek 401. člena ZPIZ-2, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0086727
ZPP člen 7, 115, 115/2, 212, 236, 287, 287/2, 337, 337/1. OZ člen 198. ZASP člen 21, 146, 146/2, 147.
predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – nesubstanciran dokazni predlog – pritožbena novota – javna priobčitev glasbenih del – nadomestilo
Zaradi zdravstvenih razlogov stranke sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.
V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.
Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
neveljavnost oporoke – demenca – prava volja – oporočna sposobnost – oporočna nesposobnost – nesklepčnost – razveljavitev oporoke – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčen, torej je neutemeljen po materialnem pravu.
Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožbama je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
delitev solastnine – ustavna pritožba – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja – neskladna gradnja – legalizacija – stroški legalizacije – izvedenec – vrednost nepremičnine – zmotna presoja izvedenskega mnenja – solastnina – stroški uporabe glede na solastniški delež – nepremičnine – kazen za uzurpacijo in degradacijo prostora – negotov strošek
Ker si morata predlagateljica in nasprotna udeleženka deliti tudi stroške, ki bremenijo premoženje, to pomeni, da mora vsaka od solastnic, glede na njun polovični solastninski delež, v tem razmerju nositi tudi polovico stroškov legalizacije gospodarskega poslopja kot dela solastnega premoženja.
kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
zadružno premoženje – lastninjenje – lastninska pravica – vrednost nepremičnin
Da je potrebno za presojo, ali so upoštevaje prvi in drugi odstavek 74. člena ZZad parcele, ki so predmet izpodbijane odločitve, postale last tožnice ali toženke, poleg prvega upoštevati tudi drugi odstavek 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, je v 9. točki obrazložitve (v predmetni zadevi izdanega) sklepa II Ips 250/2012 z dne 5. 2. 2015 pojasnilo že Vrhovno sodišče RS.
nepravdni postopek – pravdni postopek – sodna določitev meje – sklep o ustavitvi nepravdnega postopka – sodna ureditev meje – lastništvo parcele – spor o lastninski pravici – lastninski spor o zemljišču – upravni postopek – predhodno opravljen upravni postopek
Če se za sprožitvijo postopka za (sodno) ureditev meje (v skladu s 131. in nadaljnjimi členi ZNP) v bistvu skriva nestrinjanje glede lastništva posamezne parcele (oziroma njenega relevantnega dela), imamo opravka s sporom o lastninski pravici (to je lastninskim sporom), o katerem je potrebno odločiti v pravdnem postopku.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks – oprostitev plačila sodnih taks – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ker so razmerja za nazaj pravnomočno urejena, je sodišče prve stopnje o novem predlogu tožnika za oprostitev sodne takse z dne 11. 4. 2016 odločalo na novo. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Ker je bil v konkretnem primeru predlog vložen dne 11. 4. 2016, je tožnik pravilno plačila oproščen od tega dne dalje.
notarski zapis – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – ničnost notarskega zapisa – zastavni dolžnik – stroga formalna legaliteta
Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah.
S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen.
Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika.
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova.
OZ člen 365, 369, 369/5. ZIZ člen 3, 9, 9/3, 23, 23/1, 23/2, 29, 29/1, 29a, 29a/1, 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 61, 61/3. ZPP člen 111, 111/4, 324, 324/6.
način štetja rokov - ugovorni rok je nepodaljšljiv - zakonski rok - štetje rokov - verodostojna listina - vsebina pravnega pouka - judikatna terjatev - pretrganje zastaranja - prisilna poravnava - ugovor zastaranja - ugovor po izteku roka - izvedba naroka - načelo sorazmernosti
Osemdnevni ugovorni in pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov upoštevati. Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka.
ZPP člen 72, 72/5, 184, 185, 185/1, 224, 224/1, 285. OZ člen 346.
odškodnina – škoda zaradi poplačila v izvršilnem postopku – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zapisnik glavne obravnave – javna listina
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe je v korist tožnika, zato za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj vodenje izvršilnega postopka na podlagi pravnomočne sodbe ne predstavlja protipravnega ravnanja, niti tožena stranka na račun tožnika ni bila morebiti obogatena brez pravne podlage.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 42, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4.
načelo formalne legalitete - izvršilno sodišče ne presoja materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe - izvršilni naslov - vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ugovorni razlog
Za razliko od pravdnega postopka kot predhodnega postopka, v katerem sodišče s sodno odločbo odloči o spornih pravicah in razmerjih strank ter o materialnopravnih upravičenjih oziroma dajatvenih zahtevkih strank, se v izvršilnem postopku terjatve iz že obstoječe sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, le prisilno izvršijo. Izvršilno sodišče ni (več) upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe, na temelju katere je predlagana in dovoljena izvršba, temveč je vezano na rezultat predhodno kvalificiranega postopka, iz katerih izvira izvršilni naslov (načelo formalne legalitete).