ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih pravdnega postopka - služnost v javno korist - priposestvovanje - upravna odločba - odškodninski zahtevek
Na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 pripada lastniku odškodnina, če je na njegovi(h) nepremični(nah) ustanovljena služnost v javno korist. Odškodnina obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. Le v tem obsegu odloča sodišče o odškodninskem zahtevku v nepravdnem postopku na podlagi 97. člena ZNP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdvT je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdvT (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožnice v tem postopku polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini so tožnici dejansko nastali in zato le ti stroški predstavljajo potrebne pravdne stroške tožnice. Zato je neutemeljeno zavzemanje tožnice v pritožbi, da bi ji morala tožena stranka povrniti priznane stroške v celoti.
Obnova postopka, končanega s pravnomočno oprostilno ali zavrnilno sodbo tudi sicer ni mogoča, saj je mogoče kazenski postopek obnoviti samo v korist obsojenca, kar pomeni, da je mogoče obnoviti samo postopek, ki se je končal z obsodilno sodbo.
Ker sodišče prve stopnje tožbe iz razlogov, ki jih je v navedlo izpodbijanem sklepu (tj. da tožba ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev in tudi ne ustreznega in izvršljivega tožbenega zahtevka), ne bi smelo zavreči, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v primeru molka organa je poziv stranke pristojnemu organu, da odločbo izda v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložena tožba. Takšno dejansko procesno stanje v obravnavani zadevi ni izkazano, zato je tožba, vložena zaradi molka organa tožene stranke, zakonito zavržena.
nasilje v družini – zalezovanje – psihično nasilje – razpečevanje intimnih fotografij – ogroženosti – prepoved približevanja – neželeno navezovanje stikov – sorazmernost – pravica do izjave – stroški postopka
Lepljenje golih fotografij predlagateljice na vhod večstanovanjske hiše v centru mesta, kjer stanuje, je brez dvoma poniževanje in spravljanje v duševno stisko, ergo po zgornji definiciji nasilje, in ne samo subjektiven občutek o nezaželenosti nekega neprijetnega ravnanja, kot namiguje pritožba (češ da ni že vsaka neprijetnost nasilje).
Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
pravice do zdravstvenih storitev – nujno zdravljenje – stroški zdravljenja – obvezno zdravstveno zavarovanje – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo storitev – doplačilo razlike
Po drugi alineji tretje točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 85% vrednosti za specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Če pacient nima sklenjena dopolnilnega zavarovanja, je dolžan kot samoplačnik poravnati razliko do 100 % vrednosti opravljene storitve. V 25. členu ZZVZZ je določeno, kdaj osebam brez dopolnilnega zavarovanja te razlike ni potrebno poravnati.
stečajni postopek – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – opravljanje pravdnih dejanj – procesna dejanja – sklep o nadaljevanju postopka – stečajni upravitelj – vročanje stečajnemu upravitelju – spor o pristojnosti – pravne posledice začetka stečajnega postopka – pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka
Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Pravdna dejanja, opravljena v nasprotju z navedeno prepovedjo, nimajo nobenega pravnega učinka.
Okrožno sodišče v Ljubljani tega ni upoštevalo. Tožnico je tako pozvalo k dopolnitvi tožbe, odločalo je o njeni taksni obveznosti in nazadnje sprožilo obravnavani spor o pristojnosti.
Vsa našteta procesna dejanja je opravilo, ne da bi poprej izdalo sklep o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 208. člena ZPP). Res je vloge in sodna pisanja vročalo tudi toženkinemu stečajnemu upravitelju, vendar ga vse doslej ni pozvalo, naj prevzame pravdo, sam stečajni upravitelj pa se na vročitve tudi ni odzval. Tako ni mogoče šteti, da so že podani pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004663
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113d, 113d/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - nevarnost za cestni promet
Temeljni pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče tako ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – VODE
VSL0086736
OZ člen 52, 58, 349, 350, 364, 438, 438/1. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZV-1 člen 21, 21/8.
zastaranje – zastaralni rok – terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – pisna oblika – konvalidacija pogodbe – vodno zemljišče – javno dobro – priposestvovanje – dobra vera – priposestvovalna doba – dokazna ocena – dokazovanje
Res je za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Pač pa se tožnica na konvalidacijo pogodbe kljub zatrjevani posesti spornih nepremičnin ne bo mogla uspešno sklicevati, če so sporne parcele, kot trdi prva toženka, vodna zemljišča v lasti države, ki po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu. Pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa, je namreč nična.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 42, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4.
načelo formalne legalitete - izvršilno sodišče ne presoja materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe - izvršilni naslov - vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ugovorni razlog
Za razliko od pravdnega postopka kot predhodnega postopka, v katerem sodišče s sodno odločbo odloči o spornih pravicah in razmerjih strank ter o materialnopravnih upravičenjih oziroma dajatvenih zahtevkih strank, se v izvršilnem postopku terjatve iz že obstoječe sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, le prisilno izvršijo. Izvršilno sodišče ni (več) upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe, na temelju katere je predlagana in dovoljena izvršba, temveč je vezano na rezultat predhodno kvalificiranega postopka, iz katerih izvira izvršilni naslov (načelo formalne legalitete).
ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled
Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
vlaganja v nepremičnino – zavrnitev dokaza z izvedencem – sporočitev naslova prič – priznano dejstvo – podatki o prebivališču
Sodišče v postopku ni zaslišalo prič B. B. in C. C. iz razloga na strani tožnika. Kljub pozivu sodišča v roku ni sporočil naslova predlaganih prič.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika, da je pridobil podatke o prebivališču navedenih oseb od UE šele po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če je bilo temu tako, bi moral, da bi zavaroval svoje pravice, sodišče pred potekom sodnega roka prositi za podaljšanje, česar ni storil.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.
V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks – oprostitev plačila sodnih taks – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ker so razmerja za nazaj pravnomočno urejena, je sodišče prve stopnje o novem predlogu tožnika za oprostitev sodne takse z dne 11. 4. 2016 odločalo na novo. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Ker je bil v konkretnem primeru predlog vložen dne 11. 4. 2016, je tožnik pravilno plačila oproščen od tega dne dalje.
začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.
Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – učinkovanje sklepa o oprostitvi – obseg veljavnosti sklepa
V pravdnem postopku je sodno takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je vložen predlog za oprostitev in velja od tega dne naprej. Ker je taksna obveznost nastala 5.
2.
2015, tožnica pa je
predlagala taksno oprostitev 16.
2.
2016, to je že po nastanku taksne obveznosti, tožnici večja taksna ugodnost, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje