ZPIZ-2 člen 99, 100, 401, 401/1, 401/4. ZSKZ člen 10. ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ83 člen 10, 10/3, 11.
dodatek za pomoč in postrežbo - kmet - zavarovanje za širši obseg - zavarovanje za ožji obseg - kmet
Tožnik je bil za širši obseg pravic zavarovan 2 leti, 10 mesecev in 14 dni, za ožji obseg pravic pa 5 let, 11 mesecev in 19 dni. Ker je bil pretežno zavarovan za ožji obseg pravic, v tem primeru upoštevaje drugi odstavek 401. člena ZPIZ-2, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPIZ-2 člen 63. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik n
i več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je gradbeni delavec zidar, s polnim delovnim časom pa je zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s fizičnimi razbremenitvami (kjer bo ročno premeščal bremena le do 10 kg, brez pogostega pripogibanja in brez dela v globokem predklonu ali rotaciji trupa za več kot 30 stopinj) s polnim delovnim časom. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je
tožbeni zahtevek na
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - alternativno prestajanje zaporne kazni - oprava dela v splošno korist - primeren način izvršitve kazni - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Okoliščina, ki jo navaja pritožba, da se je obsojenec sedaj zaposlil in da je ob tem pripravljen opravljati še delo v splošno korist, ob istočasni navedbi, da se nahaja v tujini, kjer opravlja delo, ne more privesti do spremembe na prvi stopnji sprejete odločitve. Iz pritožbe namreč izhaja, da je posledično navedenemu sodelovanje obsojenca s CSD oteženo, pa zato tudi iz tega razloga način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, po presoji pritožbenega sodišča, ki soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ni sprejemljiv.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča, da niso podani pogoji za tožnikovo celotno oprostitev plačila sodne takse. Inštitut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, tožnika pa v ta krog ni mogoče uvrstiti, saj prejema dohodek, poleg tega pa je tudi lastnik nepremičnine v vrednosti 75.000,00 EUR, v kateri ne živi.
KZ-1-UPB2 člen 307, 307/1, 314, 314/1, 314/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - strelno orožje - povzročitev splošne nevarnosti - nevarna stvar - zakonski znak kaznivega dejanja
Ob ugotovitvah forenzikov pa je nemogoče trditi, da v konkretnem primeru pri zaseženih napravah ne gre za orožje oz. da gre zgolj za naprave, namenjene plašenju živali.
Splošnost nevarnosti je ravno v tem, da je naprava bila vsakomur dostopna, pri čemer od običajnega človeka pač ni mogoče pričakovati, da ve, čemu naj bi bila naprava namenjena. V taki situaciji, ko je do nje imel dostop vsakdo, saj je tudi bila postavljena na vsakomur dostopnem kraju, bi bil obtoženec pač dolžan pričakovati, da lahko do naprave pride vsakdo, kar se je v končni fazi tudi zgodilo. Pri tem pa je povsem brez pomena, ali je bilo ob napravi pripeto kakršnokoli opozorilo ali ne oziroma je ta okoliščina lahko relevantna le pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta sporna sklepa Občinskega sveta Občine predpisa oziroma splošna akta, ki bi kot taka morala biti objavljena v Uradnih objavah Občine, in je pravilno zaključilo, da nista začela veljati, ker nista bila ustrezno objavljena.
V primeru, ko cena neke storitve obvezne gospodarske javne službe v določenem obdobju ni veljavno določena, gre za nepopravljivo oviro pri iztoževanju plačila te storitve po tej ceni, četudi je bila storitev opravljena. S sklicevanjem na neupravičeno obogatitev ali z ekonomskimi izračuni oz. drugačnim dokazovanjem vrednosti storitve bi občine oz. od njih ustanovljene pravne osebe lahko obšle obveznost objave splošnih aktov in bi dejansko dosegle veljavnost neveljavnih predpisov.
začasna odredba v obdobju, ko že izpolnjeni pogoji za izvršbo - že obstoječa izvršljiva sodna odločba kot izvršilni naslov
Namen in cilj instituta začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganjem stranke sodnega postopka, ki bi s svojim ravnanjem otežila upnikovo izvršitev terjatve, katero uveljavlja v postopku.
Zakonodajalec je varstvo za upnika, ki razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, uredil v okviru pravil izvršilnega postopka, v katerem se izvršuje materialnopravni dajatveni zahtevek, medtem ko je varstvo bodočih terjatev urejeno v postopku zavarovanja. Gre za postopek, ko prisilna izvršba časovno še ni mogoča zaradi negotovosti obstoja terjatve ali negotovosti nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in ne zaradi negotovosti obstoja premoženja dolžnika ali morebitnega bodočega premoženja dolžnika. Neuspeha izvršbe zaradi obstoja dejanske ovire, ker dolžnik nima premoženja, ni mogoče prenesti na zakonodajalca in mu očitati, da ni poskrbel za izvajanje učinkovitega sodnega varstva.
vlaganja v nepremičnino – zavrnitev dokaza z izvedencem – sporočitev naslova prič – priznano dejstvo – podatki o prebivališču
Sodišče v postopku ni zaslišalo prič B. B. in C. C. iz razloga na strani tožnika. Kljub pozivu sodišča v roku ni sporočil naslova predlaganih prič.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika, da je pridobil podatke o prebivališču navedenih oseb od UE šele po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če je bilo temu tako, bi moral, da bi zavaroval svoje pravice, sodišče pred potekom sodnega roka prositi za podaljšanje, česar ni storil.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004663
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113d, 113d/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - nevarnost za cestni promet
Temeljni pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče tako ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
neveljavnost oporoke – demenca – prava volja – oporočna sposobnost – oporočna nesposobnost – nesklepčnost – razveljavitev oporoke – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčen, torej je neutemeljen po materialnem pravu.
Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožbama je zato ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
pravice do zdravstvenih storitev – nujno zdravljenje – stroški zdravljenja – obvezno zdravstveno zavarovanje – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo storitev – doplačilo razlike
Po drugi alineji tretje točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 85% vrednosti za specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Če pacient nima sklenjena dopolnilnega zavarovanja, je dolžan kot samoplačnik poravnati razliko do 100 % vrednosti opravljene storitve. V 25. členu ZZVZZ je določeno, kdaj osebam brez dopolnilnega zavarovanja te razlike ni potrebno poravnati.
stečajni postopek – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – opravljanje pravdnih dejanj – procesna dejanja – sklep o nadaljevanju postopka – stečajni upravitelj – vročanje stečajnemu upravitelju – spor o pristojnosti – pravne posledice začetka stečajnega postopka – pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka
Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Pravdna dejanja, opravljena v nasprotju z navedeno prepovedjo, nimajo nobenega pravnega učinka.
Okrožno sodišče v Ljubljani tega ni upoštevalo. Tožnico je tako pozvalo k dopolnitvi tožbe, odločalo je o njeni taksni obveznosti in nazadnje sprožilo obravnavani spor o pristojnosti.
Vsa našteta procesna dejanja je opravilo, ne da bi poprej izdalo sklep o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 208. člena ZPP). Res je vloge in sodna pisanja vročalo tudi toženkinemu stečajnemu upravitelju, vendar ga vse doslej ni pozvalo, naj prevzame pravdo, sam stečajni upravitelj pa se na vročitve tudi ni odzval. Tako ni mogoče šteti, da so že podani pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse.
ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled
Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – učinkovanje sklepa o oprostitvi – obseg veljavnosti sklepa
V pravdnem postopku je sodno takso potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je vložen predlog za oprostitev in velja od tega dne naprej. Ker je taksna obveznost nastala 5.
2.
2015, tožnica pa je
predlagala taksno oprostitev 16.
2.
2016, to je že po nastanku taksne obveznosti, tožnici večja taksna ugodnost, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje
delitev solastnine – ustavna pritožba – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja – neskladna gradnja – legalizacija – stroški legalizacije – izvedenec – vrednost nepremičnine – zmotna presoja izvedenskega mnenja – solastnina – stroški uporabe glede na solastniški delež – nepremičnine – kazen za uzurpacijo in degradacijo prostora – negotov strošek
Ker si morata predlagateljica in nasprotna udeleženka deliti tudi stroške, ki bremenijo premoženje, to pomeni, da mora vsaka od solastnic, glede na njun polovični solastninski delež, v tem razmerju nositi tudi polovico stroškov legalizacije gospodarskega poslopja kot dela solastnega premoženja.
zadružno premoženje – lastninjenje – lastninska pravica – vrednost nepremičnin
Da je potrebno za presojo, ali so upoštevaje prvi in drugi odstavek 74. člena ZZad parcele, ki so predmet izpodbijane odločitve, postale last tožnice ali toženke, poleg prvega upoštevati tudi drugi odstavek 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, je v 9. točki obrazložitve (v predmetni zadevi izdanega) sklepa II Ips 250/2012 z dne 5. 2. 2015 pojasnilo že Vrhovno sodišče RS.