Tožnica je v spornem obdobju pri opravljanju svojih nalog pri toženi stranki sprejela nedovoljeno nagrado od A.A., ki je imel interes, da se pospešujejo storitve, ki jih je opravljalo njegovo podjetje B. za stranke tožene stranke. Poleg tega je tožnica oziroma po njenem navodilu druga delavka vodila evidenco sprejetih naročil za čiščenje rezervoarjev in jo posredovala A.A.. S tem mu je omogočila izplačevanje nedovoljenih nagrad v kuvertah, ki jih je prejemala tožnica in po njenem naročilu podrejeni delavki. O navedenih nagradah tožnica ni seznanila nadrejenih, podrejenim pa je naročala, naj pospešujejo prodajo storitev čiščenja rezervoarjev, ki jo je opravilo podjetje B.. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril iz drugega odstavka 241. člena KZ-1 in pomoči pri kaznivem dejanju nedovoljenega dajanja daril iz drugega odstavka 242. člena KZ-1 v povezavi z 38. členom KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineji prvega odstavka 100. člena ZDR-1.
nadomestilo med bolniškim staležem - zavrženje vloge
Toženec je tožnikovo zahtevo za priznanje pravice od nadomestila med bolniškim staležem v spornem obdobju zavrgel, ker je štel, da je o tej pravici že odločil s predhodno izdano pravnomočno upravno odločbo. Ker ni bilo ugotovljeno, naj kaj se ta predhodna odločba sploh nanaša, oziroma o čem je bilo z njo odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in odločbo toženca odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - alternativno prestajanje zaporne kazni - oprava dela v splošno korist - primeren način izvršitve kazni - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Okoliščina, ki jo navaja pritožba, da se je obsojenec sedaj zaposlil in da je ob tem pripravljen opravljati še delo v splošno korist, ob istočasni navedbi, da se nahaja v tujini, kjer opravlja delo, ne more privesti do spremembe na prvi stopnji sprejete odločitve. Iz pritožbe namreč izhaja, da je posledično navedenemu sodelovanje obsojenca s CSD oteženo, pa zato tudi iz tega razloga način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, po presoji pritožbenega sodišča, ki soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ni sprejemljiv.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je namreč nerazumljiv. Tožnica je podala spremembo tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo, kar pomeni, da bi moralo odločati v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je tožnica postavila. Sodišče mora najprej odločati o primarnem tožbenem zahtevku in šele v primeru, ko primarni tožbeni zahtevek zavrne, sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, pri čemer mora biti tudi razvidno, kaj predstavlja primarni in kaj podredni tožbeni zahtevek. Tudi sicer bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva, kot je določeno v 285. členu ZPP, razčistiti, kakšen je sploh tožbeni zahtevek tožnice, saj iz primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (npr. plačilo ur za delo na nedelje in praznike, plačilo odpravnine zaradi poteka delovnega razmerja, plačila nočnega dela) izhaja, da je tožnica postavila enak ali nekoliko znižan podredni tožbeni zahtevek, kar pa ni pravilno.
ZZZDR člen 102, 103, 104, 105. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
dodelitev otroka – mnenje otroka – korist otroka – načelo kontinuitete varstva in vzgoje – načelo pospeševanja otrokovega razvoja – neskladja v mnenju izvedenca – postavitev drugega izvedenca – izdaja začasne odredbe
Poleg načela kontinuitete varstva in vzgoje, je treba pri odločanju o dodelitvi otroka upoštevati še načelo pospešenega otrokovega razvoja in na teh (dveh) predpostavkah oceniti izraženo mnenje otroka, ker je le na ta način mogoče prepoznati in zagotoviti varstvo otrokovih koristi pri dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev. Zato otrokovo mnenje ni edini kriterij, ker je lahko v nasprotju z objektivnimi dejavniki, ki zasledujejo otrokove koristi, zato ga v takšnem primeru ni moč upoštevati.
stečajni postopek – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – opravljanje pravdnih dejanj – procesna dejanja – sklep o nadaljevanju postopka – stečajni upravitelj – vročanje stečajnemu upravitelju – spor o pristojnosti – pravne posledice začetka stečajnega postopka – pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka
Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Pravdna dejanja, opravljena v nasprotju z navedeno prepovedjo, nimajo nobenega pravnega učinka.
Okrožno sodišče v Ljubljani tega ni upoštevalo. Tožnico je tako pozvalo k dopolnitvi tožbe, odločalo je o njeni taksni obveznosti in nazadnje sprožilo obravnavani spor o pristojnosti.
Vsa našteta procesna dejanja je opravilo, ne da bi poprej izdalo sklep o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 208. člena ZPP). Res je vloge in sodna pisanja vročalo tudi toženkinemu stečajnemu upravitelju, vendar ga vse doslej ni pozvalo, naj prevzame pravdo, sam stečajni upravitelj pa se na vročitve tudi ni odzval. Tako ni mogoče šteti, da so že podani pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
začasna odredba – nepremičnina pridobljena s skupnim delom – posebno premoženje – skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost – dokazni standard verjetnosti – nevarnost – izvršilni postopek – narok v izvršilnem postopku – dokaz z zaslišanjem
Da bi tožnik uspel z začasno odredbo na prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi v višini 43.450,00 EUR na različnih računih toženke doma in v tujini, bi moral z verjetnostjo dokazati, da sta pravdni stranki kot skupno premoženje v sefu toženkine matere imeli ob razpadu njune zveze shranjen znesek 86.900,00 EUR.
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Ob tem sodišče ne opravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče prvenstveno odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi zgolj, če je to smotrno (29.a člen ZIZ), zato dokazovanje z zaslišanjem ni pravilo.
Vsakršno razpolaganje z denarnimi sredstvi in njihov prenos na račun tretje osebe še ne pomeni odtujevanja ali skrivanja sredstev, saj mora biti podan tudi nadaljnji pogoj, da je zaradi takšnega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – VODE
VSL0086736
OZ člen 52, 58, 349, 350, 364, 438, 438/1. SPZ člen 9, 43, 43/2. ZV-1 člen 21, 21/8.
zastaranje – zastaralni rok – terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – pisna oblika – konvalidacija pogodbe – vodno zemljišče – javno dobro – priposestvovanje – dobra vera – priposestvovalna doba – dokazna ocena – dokazovanje
Res je za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Pač pa se tožnica na konvalidacijo pogodbe kljub zatrjevani posesti spornih nepremičnin ne bo mogla uspešno sklicevati, če so sporne parcele, kot trdi prva toženka, vodna zemljišča v lasti države, ki po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu. Pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa, je namreč nična.
notarski zapis – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – ničnost notarskega zapisa – zastavni dolžnik – stroga formalna legaliteta
Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah.
S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen.
Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika.
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova.
vlaganja v nepremičnino – zavrnitev dokaza z izvedencem – sporočitev naslova prič – priznano dejstvo – podatki o prebivališču
Sodišče v postopku ni zaslišalo prič B. B. in C. C. iz razloga na strani tožnika. Kljub pozivu sodišča v roku ni sporočil naslova predlaganih prič.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika, da je pridobil podatke o prebivališču navedenih oseb od UE šele po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če je bilo temu tako, bi moral, da bi zavaroval svoje pravice, sodišče pred potekom sodnega roka prositi za podaljšanje, česar ni storil.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 42, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4.
načelo formalne legalitete - izvršilno sodišče ne presoja materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe - izvršilni naslov - vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ugovorni razlog
Za razliko od pravdnega postopka kot predhodnega postopka, v katerem sodišče s sodno odločbo odloči o spornih pravicah in razmerjih strank ter o materialnopravnih upravičenjih oziroma dajatvenih zahtevkih strank, se v izvršilnem postopku terjatve iz že obstoječe sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, le prisilno izvršijo. Izvršilno sodišče ni (več) upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe, na temelju katere je predlagana in dovoljena izvršba, temveč je vezano na rezultat predhodno kvalificiranega postopka, iz katerih izvira izvršilni naslov (načelo formalne legalitete).
nasilje v družini – zalezovanje – psihično nasilje – razpečevanje intimnih fotografij – ogroženosti – prepoved približevanja – neželeno navezovanje stikov – sorazmernost – pravica do izjave – stroški postopka
Lepljenje golih fotografij predlagateljice na vhod večstanovanjske hiše v centru mesta, kjer stanuje, je brez dvoma poniževanje in spravljanje v duševno stisko, ergo po zgornji definiciji nasilje, in ne samo subjektiven občutek o nezaželenosti nekega neprijetnega ravnanja, kot namiguje pritožba (češ da ni že vsaka neprijetnost nasilje).
OZ člen 365, 369, 369/5. ZIZ člen 3, 9, 9/3, 23, 23/1, 23/2, 29, 29/1, 29a, 29a/1, 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 61, 61/3. ZPP člen 111, 111/4, 324, 324/6.
način štetja rokov - ugovorni rok je nepodaljšljiv - zakonski rok - štetje rokov - verodostojna listina - vsebina pravnega pouka - judikatna terjatev - pretrganje zastaranja - prisilna poravnava - ugovor zastaranja - ugovor po izteku roka - izvedba naroka - načelo sorazmernosti
Osemdnevni ugovorni in pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov upoštevati. Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka.
ZPP člen 72, 72/5, 184, 185, 185/1, 224, 224/1, 285. OZ člen 346.
odškodnina – škoda zaradi poplačila v izvršilnem postopku – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zapisnik glavne obravnave – javna listina
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe je v korist tožnika, zato za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, saj vodenje izvršilnega postopka na podlagi pravnomočne sodbe ne predstavlja protipravnega ravnanja, niti tožena stranka na račun tožnika ni bila morebiti obogatena brez pravne podlage.
pravice do zdravstvenih storitev – nujno zdravljenje – stroški zdravljenja – obvezno zdravstveno zavarovanje – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo storitev – doplačilo razlike
Po drugi alineji tretje točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo najmanj 85% vrednosti za specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Če pacient nima sklenjena dopolnilnega zavarovanja, je dolžan kot samoplačnik poravnati razliko do 100 % vrednosti opravljene storitve. V 25. členu ZZVZZ je določeno, kdaj osebam brez dopolnilnega zavarovanja te razlike ni potrebno poravnati.
URS člen 23, 25. ZDavP člen 46, 46/1. ZDavP-2 člen 96, 96/1, 113, 145, 145/2, 145/2-9, 208. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1, 55, 55/1.
pogoji za zavarovanje - pogoji za izvršbo - namen zavarovanja - namen sodne izvršbe davčnih obveznosti - vknjižba zastavne pravice - ni dovolj natančno opredeljena terjatev - sestavine izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Pogoje za zavarovanje je zakonodajalec določno opredelil v 113. členu ZDavP-2, pogoje za izvršbo pa v 208. členu ZDavP-2. Gre za dva različna postopka, katerih namen in cilj je prav tako različen. Medtem, ko je namen zavarovanja v bodočnosti omogoči morebitno prisilno izterjavo, je namen sodne izvršbe davčnih obveznosti doseči poplačilo, potem ko se je predhodno davčna izvršba izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0086727
ZPP člen 7, 115, 115/2, 212, 236, 287, 287/2, 337, 337/1. OZ člen 198. ZASP člen 21, 146, 146/2, 147.
predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – nesubstanciran dokazni predlog – pritožbena novota – javna priobčitev glasbenih del – nadomestilo
Zaradi zdravstvenih razlogov stranke sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
delitev solastnine – ustavna pritožba – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja – neskladna gradnja – legalizacija – stroški legalizacije – izvedenec – vrednost nepremičnine – zmotna presoja izvedenskega mnenja – solastnina – stroški uporabe glede na solastniški delež – nepremičnine – kazen za uzurpacijo in degradacijo prostora – negotov strošek
Ker si morata predlagateljica in nasprotna udeleženka deliti tudi stroške, ki bremenijo premoženje, to pomeni, da mora vsaka od solastnic, glede na njun polovični solastninski delež, v tem razmerju nositi tudi polovico stroškov legalizacije gospodarskega poslopja kot dela solastnega premoženja.