zavrženje tožbe – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – odklonitev prevzema odpovedi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil dne 16. 10. 2015 izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžan sprejeti, dejstvo, da je odklonil prevzem, pa ne pomeni, da mu je bila odpoved vročena. Tožena stranka bi morala ravnati skladno z določbo 144. člena ZPP, tožniku izredno odpoved pustiti v prostorih delodajalca oziroma na njegovem delovnem mestu ter izpolniti vročilnico. Tega pa ni storila, saj je pisanje poslala tožniku in njegovemu pooblaščencu po pošti. Ker je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2. 11. 2015, je dne 24. 11. 2015 vložena tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in tako pravočasna.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – vpis spremembe zakonitega zastopnika družbe – pravni interes – javni interes – splošni interes države – zakonitost vpisov v sodni register
Splošni javni interes države, da vpisi v sodni register odražajo zakonito stanje, ne predstavlja pravnega interesa po drugem odstavku 41. člena ZSReg.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072615
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZFPPIPP člen 103.
zavarovalna pogodba – škoda – predmet zavarovalnega kritja – lastništvo vozil – komisijska pogodba – splošni pogoji poslovanja – uporaba določil in razlaga spornih določil – nejasna določila v posebnih primerih – nagrada upravitelja
V določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena Splošnih pogojev ni nedvoumno določeno, da so zavarovana le vozila v lasti tožeče stranke. Pri razlagi pojma „pripadati“ je treba upoštevati okoliščino, da je Splošne pogoje sestavila tožena stranka, in razloge, zaradi katerih je bila sklenjena zavarovalna pogodba. Vsebino Splošnih pogojev je določila tožena stranka in ni bila predmet usklajevanja s tožečo stranko. V te Splošne pogoje bi tožena stranka lahko vnesla nedvoumno določilo, da so zavarovane le premičnine v lasti zavarovanca. Vendar tega ni storila in je sama povzročila, da besedilu ni mogoče pripisati tako jasnega pomena, za katerega se zavzema v tem gospodarskem sporu (tj. pripadnost pomeni obstoj lastninske pravice). Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da se tožeča stranka ukvarja s prodajo rabljenih vozil. Ob upoštevanju določbe v zavarovalni polici, da so predmet zavarovanja vozila na prostem, je treba pojem pripadnosti iz Splošnih pogojev razumeti tako, da zavarovanje krije škodo na vozilih, ki se nahajajo na parkirišču tožeče stranke in so namenjeni nadaljnji prodaji. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka morala dokazati lastništvo spornih vozil, kar pa ji s predložitvijo komisijskih pogodb kot zavezovalnih pravnih poslov ni uspelo.
ZUKSB člen 11, 11/1, 29, 29/3. ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 63, 63/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – izbris maksimalne hipoteke – prepoved prenosa maksimalne hipoteke – prenos premoženja na DUTB – namen zavarovanja
V obravnavanem primeru je bila maksimalna hipoteka na podlagi zakona že prenesena na DUTB. Ker tožena stranka ni več imetnik maksimalne hipoteke, ampak je njen imetnik DUTB, tožeča stranka s predlogom, ki toženi stranki prepoveduje razpolaganje z maksimalno hipoteko, namena zavarovanja svoje terjatve ne more doseči. Prepoved razpolaganja se lahko nanaša le na imetnika pravice. Brez smisla je zato predlog, da se dolžniku prepove razpolaganje s stvarno pravico, ki je več nima.
ZIZ člen 214, 215. ZFPPIPP člen 132, 132/3-1, 279, 309, 309/1-1.
i zvršba - ustavitev izvršbe ex lege - stečaj - sklep o preizkusu terjatev -izvršilni naslov - izločitvena pravica - pravne posledice priznanja
Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je v drugem odstavku 279. člena ZFPPIPP predpisano, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico
upnika, vendar pa je vpliv stečajnega postopka na začete postopke izvršbe posebej urejen v 132. členu ZFPPIPP. Če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice (kar je nedvomno primer konkretne izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve - izročitev premičnine), se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZPPIPP).
odpoved najemne pogodbe - neprofitno stanovanje – opozorilo na kršitve
Najemno pogodbo za neprofitno stanovanje je mogoče odpovedati le iz razlogov po prvem odstavku 103. člena SZ-1,če je bil najemnik na kršitve pravilno opozorjen po tretjem odstavku 103. člena SZ-1.
Zaupanje je tožeča stranka prikazovala kot vrsto odvisnosti. Pritožbeno sodišče je mnenja, da je že prvostopenjsko sodišče presodilo pravilno, da je tudi to premalo za to, da bi obstajala odvisnost tožeče stranke. Zgolj čustvena naklonjenost ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bila tožeča stranka v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
Pravni posel je zaradi nesorazmerja v ceni sicer lahko neveljaven, toda le, če za pravo vrednost stranka ni vedela in ni morala vedeti. Stranka se mora torej pozanimati, kakšna je pravilna cena. Le če je to storila, se bo lahko sklicevala na nesorazmernost dajatev. Uveljavljala jo bo torej lahko le v primeru upravičene zmote. Zgolj življenje v inozemstvu in pa nepoznavanje pravne ureditve Republike Slovenije pa tudi ni razlog za morebitno neizkušenost. Jasno je, da mora oderuh „izkoristiti“ šibak položaj nasprotne stranke, torej na primer neizkušenost. Izkoristi ga lahko le, če ga pozna in ravna namerno. V posebnih okoliščinah zadošča že oderuhova nedejavnost; vendar mora oderuh zavestno pristati na že ustvarjeno stanje in mora ravnati z namenom pridobitve premoženjske koristi.
Sodišče seveda ni dolžno zaradi zdravstvene nezmožnosti stranke, ki je bila ves čas zastopana po pooblaščencu, preložiti glavne obravnave. Dolžno pa je stranki omogočiti, da se izjavi sama. Te svoje dolžnosti ni kršilo. Če tožeča stranka te pravice ni izkoristila, je to njena stvar in ni še nobena kršitev določb pravdnega postopka.
Očitno je že zakonodajalec presodil, da je sodišče sposobno odločiti, izvedenca katere stroke bo sodišče postavilo, da bo izvedensko delo sploh primeren dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja. Naravnost v nasprotju s tem je očitek, da sodišče nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo odločilo, da izvedenec finančne stroke ne more oceniti poslovnega deleža.
Stranka ima v 3 dneh od prejema prepisa pravico do vpogleda v prepis zapisnika in lahko ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. Nima pa pravice zahtevati, da se ji prepis pošlje; stranka mora priti poslušati zapis torej na sodišče.
Ker je KZ-1 prisilni predpis, pripelje obsodba zaradi goljufije do ugotovitve, da je bilo goljufovo ravnanje, ko je treba preizkusiti njegove civilnopravne posledice, ravnanje v nasprotju s prisilnim predpisom.
Nemogoče je zahtevati odškodnino zaradi prevare, če je hkrati pravni posel še veljaven, ker niti ni bil izpodbit.
KZ-1-UPB2 člen 307, 307/1, 314, 314/1, 314/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - strelno orožje - povzročitev splošne nevarnosti - nevarna stvar - zakonski znak kaznivega dejanja
Ob ugotovitvah forenzikov pa je nemogoče trditi, da v konkretnem primeru pri zaseženih napravah ne gre za orožje oz. da gre zgolj za naprave, namenjene plašenju živali.
Splošnost nevarnosti je ravno v tem, da je naprava bila vsakomur dostopna, pri čemer od običajnega človeka pač ni mogoče pričakovati, da ve, čemu naj bi bila naprava namenjena. V taki situaciji, ko je do nje imel dostop vsakdo, saj je tudi bila postavljena na vsakomur dostopnem kraju, bi bil obtoženec pač dolžan pričakovati, da lahko do naprave pride vsakdo, kar se je v končni fazi tudi zgodilo. Pri tem pa je povsem brez pomena, ali je bilo ob napravi pripeto kakršnokoli opozorilo ali ne oziroma je ta okoliščina lahko relevantna le pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.
V tej zadevi tožnik uveljavlja plačilo odškodnine zaradi diskriminacije pri izbiri kandidata za prosto delovno mesto učitelja informatike in računalništva. Neizbrani kandidat lahko uveljavlja samo zahtevek za odškodnino, ne pa tudi tožbenega zahtevka, kot ga je postavil tožnik. Tožnik je namreč uveljavljal ugotovitev dejstev oziroma navaja dejstva, ki ne pomenijo uveljavljanja odškodnine iz naslova diskriminacije. V skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP sodišče prve stopnje izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP). Ker sodišče prve stopnje o tem delu tožbenega zahtevka ni smelo meritorno odločiti, saj ne spada v sodno pristojnost, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo.
Ker tožena stranka ni izbrala nikogar, tožnik pa ni izkazal za verjetno, da bi bil diskriminiran, kar je mogoče razumeti kot da ni navedel okoliščin, ki bi opravičevale domnevo o diskriminaciji, tožena stranka ni ravnala protipravno oziroma nedopustno. Ker ni podan eden izmed elementov civilnega odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.
OZ člen 131, 138, 171, 174, 179, 185. KZ člen 133. ZPP člen 14, 216.
pretep – fizično nasilje – udarec – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – silobran – ugovor deljene odgovornosti – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana nad očesom – ugriz – ugrizna rana – odkrhnjenje dela kosi na kostnem členku kazalca – udarnina – odrgnina – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – cepljenje proti tetanusu – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – premoženjska škoda – prevozni stroški zaradi zdravljenja – kilometrina – strošek bencina – prosti preudarek – stroški po temelju – stroški po višini
Toženčev odziv, to je grob fizični obračun s tožnikom, ker ni takoj zapustil njegovega zemljišča, je bil povsem neprimeren in ga nikakor ni mogoče uvrstiti v okvir dovoljene samopomoči, na katero se sklicuje toženec.
Sodna praksa prisoja odškodnino za strah tudi, če je bil škodni dogodek izrazito kratkotrajne narave (npr. trčenje motornih vozil). Tak pa obravnavani primer niti ni bil, saj se je toženec zagnal v tožnika, ga zbil na tla, močno ugriznil v prst in potem, ko se je tožnik izvil iz njegovega prijema, še stekel za tožnikom, ki je pred njim pobegnil.
Pravično denarno odškodnino za strah, ki je enotna kategorija nepremoženjske škode, predstavlja znesek 700,00 EUR.
Kot trajno posledico je sodni izvedenec medicinske stroke ugotovil le manjše mravljinčenja na vrhu jagodice prsta, ki ga tožnik čuti ob daljšem igranju na kitaro. Gre za neznatno škodo, ki ne daje podlage za prisojo pravične denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – sodna razveza – denarno nadomestilo
Razlog za očitana ravnanja tožnika niso njegova nezmožnost oz. premajhna zmožnost za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. ZDR-1 določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (člen 83/2). Eden od razlogov za redno odpoved je tudi razlog nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Dokazno breme za obstoj odpovednega razloga je na delodajalcu (člen 81/1 ZDR-1). Ker toženka v tem sporu obstoja zatrjevanega odpovednega razloga ni dokazala, iz izvedenih dokazov pa očitno kaže na obstoj krivdnega razloga, je prvostopno sodišče zakonito zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik je kršil svoje delovne obveznosti, zaradi katerih bi mu toženka lahko podala redno odpoved iz krivdnega razloga. Seveda bi postopek za takšno odpoved trajal še nekaj časa (toženka bi namreč morala predhodno podati opomin pred odpovedjo). Je pa res, da je toženka s podano odpovedjo tožniku priznala tudi odpovedni rok in odpravnino. Poleg tega bi tožnik lahko uveljavil pravice iz naslova brezposelnosti, česar pa ni izkoristil, ker se je skoraj takoj drugje zaposlil. Prav tako ni mogoče zanemariti dejstva, da je toženka tožniku izplačala odpravnino v znesku 1.980,00 EUR, da tožnik zaradi razveljavitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odpravnine ni upravičen in da toženka niti ni zahtevala vrnitve te odpravnine. Zato na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno povračilo znaša pet plač oziroma 5.500,00 EUR.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev - samostojni podjetnik posameznik - odjava iz zavarovanj
Kljub temu, da je tožnik določenega dne poravnal neplačane prispevke tako, da je izpolnil pogoje iz prvega in drugega odstavka 59. člena ZUTD, pa je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, preuranjeno zaključilo, da tožnik od 20. 1. 2015 izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Glede na četrti odstavek 63. člena ZUTD, mora tožnik, ki je bil zavarovan kot s. p., izkazati tudi objektivni razlog za odjavo iz socialnih zavarovanj. Z vprašanjem, ali so obstajali objektivni razlogi za odjavo iz socialnih zavarovanj, se toženec, ki je priznanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti zavrnil že iz razloga, ker tožnik ni imel plačanih vseh prispevkov, sploh ni ukvarjal, čeprav je tožnik že v vlogi za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti navedel, da pred nastankom brezposelnosti ni pridobival in ne pridobiva nobenih dohodkov iz dela. Zato podlage za ugotavljanje tega relevantnega dejstva določenega v četrtem odstavku 63. člena ZUTD, sodišče že iz tega razloga ni imelo, razen tega pa zato tudi ni imelo oziroma ni moglo imeti ustrezne trditvene podlage. V predsodnem postopku je bilo za tožnika glede na odločitev s prvostopno odločbo sporno le plačilo prispevkov, ne pa tudi nadaljnji pogoj o izkazanih objektivnih razlogih za odjavo iz socialnih zavarovanj. Zato je pritožbeno sodišče in II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016917
ZDR člen 184, 214, 214/7. ZVZD-1 člena 3. OZ člen 150, 186.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – študentsko delo – delavec – solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnica v tem sporu uveljavlja solidarno odgovornost prve in drugotožene stranke za nastalo škodo na podlagi opravljanja študentskega dela (treniranja konj za nastope, prodajo in drugo uporabo). Tožnica je opravljala študentsko delo pri drugotoženi stranki na podlagi napotnice. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do napotnice, ki se glasi na prvotoženo stranko. Glede varnosti pri delu ZVZD-1 določa širšo opredelitev pojmov delavca in delodajalca. Po določbi 3. člena ZVZD-1 delavec namreč ni le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec v smislu tega zakona obravnava tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi podlagi opravlja delo za delodajalca. Za delodajalca pa se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu. Pri objektivni odškodninski odgovornosti je skladno s 150. členom OZ odločilno, ali je takšen delodajalec obratovalec nevarne dejavnosti, v okviru katere se izvaja ujahavanje mladih neujahanih konj. Zaradi zmotne materialno pravne presoje, da prvotožena stranka ni odškodninsko odgovorna za tožničino škodo, ker ni njen delodajalec, ni bilo ugotovljeno, ali v razmerju med njo in tožnico obstojijo elementi civilnega delikta, oziroma ali je prva toženka objektivno odgovorna kot obratovalka in je zato podana solidarna odškodninska odgovornost po pravilih iz 186. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja, s katerega je tožnica padla in se poškodovala) potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja), pri čemer drugotožena stranka v pritožbi ne nasprotuje presoji sodišča prve stopnje o njeni objektivni odgovornosti za nesrečo pri delu.
ZPP člen 70, 70/5, 72, 213, 213/2, 247, 339, 339/1. ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - izločitev izvedenca
Tožnikove navedbe v vlogi, da je izvedenec nekoč že sodeloval, oziroma izdelal mnenje, ni mogoče šteti za zahtevo o izločitvi izvedenca. Dejansko je izločitev izvedenca zahteval šele v pripombah na že izdelano pisno izvedensko mnenje. Takšno postopanje je v nasprotju z 2. odstavkom 247. člena ZPP, po katerem mora stranka izločitev zahtevati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Predlog za izločitev je bil zato utemeljeno zavrnjen.
Pri tožniku gre za kronične degenerativne okvare vratne in ledvene hrbtenice ter vrsto drugih zdravstvenih
težav, vendar brez nevroloških izpadov in brez nestabilnosti lokomotornega aparata. Ne gre za akutne težave, temveč kronične, ki so lahko le podlaga za obnovitveno fizioterapijo v področni zdravstveni ustanovi, ne pa za zdraviliško zdravljenje. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja je zato
ZPIZ-2 člen 27, 28, 29, 391, 394. ZPIZ-1 člen 193, 193/4, 399.
pravica do pokojnine - sorazmerni del - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničino zahtevo, da se ji doba, dopolnjena pri B. šteje povečana za 25 %. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi bila v času zaposlitve pri B. vključena v obvezno dodatno zavarovanje, ki je glede na četrti odstavek 193. člena ZPIZ-1 pogoj, da se čas vključitve v obveznem dodatnem zavarovanju poveča za dodano četrtino obdobja in šteje za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Samo dejstvo, da je bila tožnica zaposlena pri B. pa še ne pogojuje štetja tega časa kot dodana doba oziroma doba, ki se poveča za 25 %.
Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev po ZPIZ-2 niti po ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ni utemeljen.
skupno starševstvo – nasprotovanje skupnemu starševstvu – referenčna oseba – izvedenec
Odgovor na vprašanje, katera oseba je najpomembnejša referenčna oseba v E. življenju oziroma, na katero osebo je deklica čustveno bolj navezana, je pomemben za ugotovitev oziroma odločitev, pri katerem od staršev bodo koristi otroka bolj zadovoljene. Ker izvedenka na to vprašanje ni zadovoljivo odgovorila, je izvedeniško mnenje nepopolno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (čiščenje javnih površin) ni opravljal vestno in pravočasno, ker je večino časa v spornih dneh, namesto da bi opravljal svoje delo, preživel v različnih lokalih. S tem pa je najmanj moralno škodoval toženi stranki, ki je kot koncesionar dolžna izvajati tudi dela čiščenja javnih površin, in sicer ne glede na vremenske razmere, s svojim ravnanjem pa je kršil svojo osnovno delovno obveznost, to je opravljanje dela. Zato je obstajal odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
začasna nezmožnost za delo - stroški postopka - sestava vloge - brezplačna pravna pomoč
Pri odločanju o stroških za sestavo druge obrazložene pripravljalne vloge je potrebno izhajati iz 2. odstavka tar. št. 15 Odvetniške tarife, ki predpisuje 75 % osnovne nagrade, ki za socialne spore znaša 300 točk. Ker se zastopanje po odvetniku izvaja po brezplačni pravni pomoči, polovica nagrade znaša 112,50 točk in ne le 75 točk, kot je priznalo prvostopenjsko sodišče.