delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
Izrek, iz katerega izhaja, da so izpodbijane odločbe kot pravilne in zakonite potrjene, nato pa da sodišče teh odločb zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni presojalo, je nejasen in nerazumljiv. Zato je pritožbeno sodišče zaradi nemožnosti preizkusa, izpodbijano sodno odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – pravilna vročitev
Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju na navedenem naslovu živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel, kdo so ti soimenjaki.
OZ člen 58, 87, 193. ZZZDR člen 56. ZN člen 47, 48.
pravni posel med zunajzakonskima partnerjema – posojilna pogodba – obličnost – notarski zapis – pomanjkanje obličnosti – ničen pravni posel – ničnost – posledice ničnosti – teorija realizacije – konvalidacija – oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – nevezanost sodišča na pravno podlago – neupravičena obogatitev – pravila vračanja – obseg vrnitve
Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je presodilo, da sta posojilni pogodbi konvalidirali in sta veljavni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta posojilni pogodbi nični, brez pravnega učinka in zato zavrnilo izpolnitveni zahtevek. Nadalje se je naslonilo na 87. člen OZ, po katerem mora vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnega pravnega posla. Ker je tožnik na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost in izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, ima s kondikcijskim zahtevkom pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj.
Teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ). Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika
notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja. To pomeni, da sporazum, ki ni bil
sklenjen v predpisani obliki, ne bi mogel konvalidirati, čeprav bi bil v celoti ali pretežnem delu izvršen.
odškodnina – povrnitev škode – pretep – odgovornost za škodo – izključna odgovornost obeh pravdnih strank – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – deljena odgovornost – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov – možnost obravnavanja pred sodiščem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – nevšečnosti med zdravljenjem – trditvena podlaga – prekoračitev trditvene podlage
Za škodo, ki izvira iz enega/enovitega historičnega dogodka (pretepa), v katerem sta bili udeleženi pravdni strank (in samo onidve), je lahko izključno odgovoren bodisi eden bodisi drugi ali pa je njuna odgovornost ustrezno porazdeljena mednju. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožnik tožencu izključno (100 %) odgovoren za škodo, ki mu je nastala, in obratno, tj. da je toženec tožniku izključno (tj. 100 %) odgovoren za njegovo škodo, je nerazumljiv, ker to pomeni, da je ugotovljena 200 % odgovornost za škodo, ki je posledica enega/enovitega obravnavanega historičnega dogodka.
ugovor subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa - umik ugovora - preklic umika
Tako kot velja za pritožbo, da se njenega umika ne more preklicati v skladu s tretjim odstavkom 334. člena ZPP, velja smiselno enako za ugovor subjekta vpisa v postopku izbrisa iz sodnega registra. Pritožba in ugovor sta obrambni pravni sredstvi, vezani na prekluzivni rok, zato subjekt vpisa ne more preklicati umika ugovora.
telesna okvara - invalidnina - poklicna bolezen - izplačevanje
ZPIZ-2 v 5. odstavku 403. člena določa, da se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Ker je bila zahteva vložena s strani tožničine osebne zdravnice 10. 10. 2014, se toženki naloži izplačevanje invalidnine za telesno okvaro od 1. 5. 2014 dalje.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – odstop v izterjavo – ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve – mandat za izterjavo terjatve – nesklepčna tožba
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve poda ugovor, ki se nanaša na samo pridobitev terjatve do njega.
Če ji terjatev ni bila odstopljena v izterjavo zaradi poplačila njene terjatve do odstopnika, pomeni da jo ima le pravico izterjati.
S sklenitvijo cesijske pogodbe cedirana terjatev preide iz premoženja cedenta v premoženje cesionarja. Ravno na podlagi ugotovljenega dejstva, da terjatev ni prešla iz premoženja A. A. v premoženje tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka z A. A. ni sklenila pogodbe o odstopu terjatve.
Vsled navedenega, ko torej pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, da je obdolženi vedel, da so na zakupljenih parcelah izviri pitne vode, in da se ta voda po cevovodu odvaja v vodno zbirališče - vodohran, od tod pa poteka po cevovodih do posameznih gospodinjstev, ter da se je zavedal, da z gnojenjem z gnojnico povzroča nevarnost za onesnaženje vode, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno, pa je kljub temu gnojil zemljišča in s tem povzročil onesnaženje pitne vode, pri čemer je ravnal z direktnim naklepom, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hote storil, ni mogoče pritrditi pritožbi, da je ravnal v dejanski in pravni zmoti.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji – maniforno stanje – hujše ogrožanje svojega zdravja
V konkretnem primeru gre za situacijo, ko pritožnica zdravljenje odklanja, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da razlog za to ni zavestna in razumska odločitev, saj se pritožnica svojega stanja ne zaveda zaradi sprememb v duševnem stanju, torej zaradi duševne motnje - maniformnega stanja. Navedeno pomeni, da je torej zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera pritožnice in odklonitev zdravljenja ni posledica razumske odločitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, saj je to potrebno zaradi preprečitve nadaljnjega, tudi hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pritožnice. Podan je torej pogoj hujšega ogrožanja lastnega zdravja pritožnice.
Ker ni spora o okoliščini, da je bila lastnina na stanovanju po pomoti vpisana kot skupna lastnina, sledi logičen zaključek, da je stanovanje v solastnini obeh toženih strank, zato je sodišče kot podlago za določitev velikosti deležev pravilno uporabilo določila Stvarnopravnega zakonika. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na domnevo iz 65. člena SPZ, da so deleži solastnikov enaki, pritožnik niti nima interesa za pritožbo, ker ne navaja, da je njegov delež večji od 1/2. Posledično je zato nepopomembno, kolikšen del kupnine za stanovanje je plačala katera od toženih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060489
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – prometna nesreča – traktor – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkljive trditve o duševnih bolečinah – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – povrnitev nepremoženjske škode – zaključek zdravljenja – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – stroški prevozov – ugovor zastaranja – izostanek odločitve o ugovoru zastaranja – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – postavitev drugega izvedenca
Pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka glede zaključka, da je ob trčenju tožnik utrpel hud primarni strah, čeprav se je nahajal v traktorju. Ta je v primerjavi z avtomobilom sicer robustnejši, vendar zato ne nujno tudi bolj varen.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je ugovarjala zastaranje odškodninske terjatve iz naslova premoženjske škode (stroškov tuje pomoči in stroškov prevozov), vendar sodišče prve stopnje ni obravnavalo njenega ugovora. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba o odpravi odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka v višjem znesku in dolžnosti vrnitve preplačila, je postala pravnomočna, zato je tožena stranka neupravičeno prejete zneske razlik otroškega dodatka dolžna vrniti tožeči stranki.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
Odločitev sodišča prve stopnje o umiku pritožbe na podlagi tretjega odstavka 105a. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, pravilna.
Pritožbeni očitek o preuranjenosti odločitve zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa ni utemeljen, saj je bil predlog za oprostitev že pravnomočno zavrnjen.
ZFPPIPP člen 299a, 374, 374/1, 374/2, 374/2-2, 374/14. ZDDV-1 člen 44, 44-7, 44-8.
končna razdelitev – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – obveznost plačila davka – izločitvena pravica – pripadajoče zemljišče
Obveznost plačila davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin se nanaša na upnika ali družbenika, ki se mu premoženje izroči ali na osebo, na katero se premoženje prenese. Upoštevaje pravila sistemske in logične razlage, tega določila ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na vsako obliko prenosa premoženja, ki je obdavčen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odškodninska odgovornost – padec z lestve pri obiranju jabolk – neustreznost lestve – navodila za delo – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca – kršitev navodil za delo – kršitev prepovedi delodajalca – vloga odgovora na pritožbo – posledice opustitve vložitve odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odgovornost toženca, ker je bila lestev, s katere so delavci zanj obirali jabolka, domače izdelave in neustrezna. Ker pa je tožnik jabolka z lestve obiral, kljub temu da mu toženec tega dela ni odredil in mu je takšno delo celo prepovedal, je sodišče tožniku pripisalo 35 % soprispevek k nastanku škode. Takšna odločitev je materialnopravno napačna. Če je bilo delo na lestvi tožniku celo prepovedano, on pa je prepoved kršil, morebitne pomanjkljivosti lestve niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Za vso škodo odgovarja sam.
Postavitev cvetličnih korit na pot je nagajanje, ki onemogoča kakršnokoli vožnjo mimo, ne le tisto, ki ni priposestvovana (za potrebe opravljanja dejavnosti). Izdana začasna prepoved za odstranitev je bila zato na mestu.