telesna okvara - invalidnina - poklicna bolezen - izplačevanje
ZPIZ-2 v 5. odstavku 403. člena določa, da se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Ker je bila zahteva vložena s strani tožničine osebne zdravnice 10. 10. 2014, se toženki naloži izplačevanje invalidnine za telesno okvaro od 1. 5. 2014 dalje.
preživnina za mladoletne otroke – znižanje preživnine – sprememba pridobitnih zmožnosti staršev – rojstvo otroka – gradnja hiše – porazdelitev preživninskega bremena
Toženci so bili zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Ona je tista, ki je prevzela glavni delež skrbi zanje. Nadzor nad njimi, skrb za šolske obveznosti, nega v času bolezni - otroci so še razmeroma majhni in zahtevajo večjo skrb in nadzor - nedvomno predstavljajo za starša veliko obremenitev. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o večji aktivnosti matere pri iskanju zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje dohodke.
ZPP člen 105, 105/4, 208, 339, 339/12. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301.
prekinitev pravdnega postopka – nastop posledic stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pravdni postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Te posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Postopek, prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V konkretnem primeru je bilo treba glede nadaljevanja prekinjenega postopka upoštevati tudi posebno ureditev v 301. členu ZFPPIPP, po katerem razlog za prekinitev pravdnega postopka, ki je bila začet še pred začetkom stečajnega postopka zaradi uveljavitve upnikove terjatve, prekinjen pa zaradi posledic stečajnega postopka, preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pritožbeno sodišče je moralo v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti paziti tudi na to, če je o zahtevku že bilo pravnomočno odločeno. Če pritožbeno sodišče ugotovi, da obstaja takšna procesna ovira, ker je o tožbenem zahtevku že bilo pravnomočno odločeno pred odločitvijo o izpodbijani sodbi, potem mora razveljaviti izpodbijano sodbo in zavreči tožbo. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Tako je o terjatvi tožeče stranke pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 3499/2015 z dne 7. 10. 2016. Sklep je postal pravnomočen pred odločanjem o pritožbi tožene stranke pred pritožbenim sodišče.
prodaja stanovanja, v katerem stanuje dolžnik – izpraznitev – oprava izvršilnih dejanj – upravitelj kot izvršitelj
Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je enaka kot vloga izvršitelja. ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Upravitelj (tako kot izvršitelj) lahko glede na okoliščine primera zaprosi tudi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje. Pomoč policije, odvetnika in detektiva pa lahko zahteva le, v kolikor je le-to v okoliščinah konkretnega primera nujno potrebno.
ZPIZ92 člen 12, 44, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 15, 191, 208. ZPIZ-2 člen 27.
starostna pokojnina - družbenik in poslovodna oseba - plačilo prispevkov
Tožnik ni predložil nobenih podatkov o tem, da je v spornem obdobju, ko je bil zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba, plačeval prispevke v predpisani višini ali drugih podatkov, kot nasprotni dokaz o resničnosti tega, kar je v poročilu revizorke matične evidence navedeno in je predstavljalo podlago za priznanje pokojninske dobe v posameznem letu. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081647
OZ člen 82, 82/2, 346, 352. ZPP člen 185, 185/1, 243, 244, 255, 286b, 363.
pogodbeno dogovorjena pravica do povrnitve vlaganj – zastaralni rok – najemna pogodba – pogodbena podlaga – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – razlaga pogodbe – metode razlage pogodbe – jasno pogodbeno določilo – izvedenec – pritožba zoper sklep o določitvi izvedenca in obsega dela – nedovoljena pritožba – sprememba nasprotne tožbe – opustitev izvedbe dokaza – sodba presenečenja
Ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravico do povrnitve vlaganj, ki sta jih na najetih nepremičninah opravila tožnika v soglasju s toženko kot najemodajalko, pride za presojo takšnega ugovora v poštev splošni zastaralni rok petih let, ki je določen v 346. členu OZ.
Bistveno je, da je v konkretnem primeru uporaba zakonskih pravil o neupravičeni obogatitvi izključena, saj so se pravdne stranke o pravici tožnikov do povračila vlaganj dogovorile z najemno pogodbo. Pogodbena podlaga pa uporabo zakonskih pravil izključuje.
Sodišče za uporabo razlagalne metode po drugem odstavku 82. člena OZ, ni imelo nobene podlage. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo 7. člen najemne pogodbe razumeti tako kot se glasi, torej tako, da imata tožnika pravico do povračila vrednosti neamortiziranih vlaganj tudi v primeru, če je do odpovedi najemne pogodbe prišlo po izteku 10-tih let od njene sklenitve.
Glede na to, da je tožnika seznanilo, da dokaza z izvedencem glede njunih trditev (o vrednosti neamortiziranih vlaganj) ne bo izvedlo, da po predlogu toženke postavljenemu izvedencu tudi ni naložilo, da oceni vrednost teh vlaganj in da je toženka delu izvedenca mimo naloge, ki mu je bila določena s sklepom sodišča, nasprotovala bi moralo tožnika opozoriti, da bo mnenje izvedenca A. A. (v spornem delu) kljub temu upoštevalo. Ker tega ni storilo, na ugotovitev izvedenca A. A. pa je oprlo odločitev o zavrnitvi zahtevka, tožnika sodbo v tem delu utemeljeno označujeta kot sodbo presenečenja.
Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.
V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
Na tožnici je bilo dokazno breme, da volja, izražena v kupoprodajni pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju ter da je namesto nje v skladu z drugim odstavkom 50. člena OZ veljala darilna pogodba. Da sta pogodbenika imela ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe namen prikriti neodplačen pravni posel, bi tožnica morala sodišče prepričati do te mere, ko v resničnost njenih trditev ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen človek oziroma tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. To pa tožnici ni uspelo.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – zasedanje stanovanja brez pravne podlage – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Tožeča stranka odločitve sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka na sklenitev najemne pogodbe ne izpodbija, zato je ta odločitev postala pravnomočna. Ker tožnici zasedata stanovanje brez ustrezne pravne podlage, so navedbe, ki jih v pritožbi navajata, brezpredmetne za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga izpodbijata, odločitev sodišča, da sta dolžni na podlagi 111. člena SZ-1 izprazniti in izročiti lastniku stanovanja, pa pravilna.
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 7, 212. ZZZDR člen 123.
izselitev in izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženec pravnega naslova za bivanje v stanovanju tožnika ni izkazal (7. in 212. člen ZPP). Tožnik je stanovanje odkupil na podlagi stanovanjske pravice leta 1992 in je postal lastnik stanovanja, zaradi česar sklicevanje pritožbe na določilo tretjega odstavka 111. člena SZ-1, ki velja za imetnike stanovanjske pravice in njihove člane v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe, ni utemeljeno, saj tožnik v obravnavanem primeru ni več imetnik stanovanjske pravice, temveč je lastnik in zato je upravičen zahtevati izselitev toženca iz stanovanja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj – kaznivo dejanje telesne poškodbe – vezanost na kazensko sodbo – višina odškodnine – denarna odškodnina – pravična odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – čast in dobro ime
Toženec pravilno izpostavlja, da se je toženka pri psihologinji (zaradi toženčevega predhodnega ravnanja) zdravila že prej in da je izvedenka obrazložila, da je psihološke posledice dogodkov z 18. 3. 2008 in 22. 3. 2008, za katera tožnica zahteva plačilo odškodnine, nemogoče ločiti od posledic številnih drugih dogodkov. Toda povzročitelj škode mora vzeti oškodovanca takšnega kot je (tudi z njegovim predhodnim strahom), četudi je njegova škoda zaradi njegovega predhodnega zdravstvenega stanja večja od povprečne. To še toliko bolj velja, ko je vsa škoda, ki jo oškodovanec trpi (torej tudi njegovo predhodno neugodno stanje, ki je povzročilo, da je škoda večja), posledica ravnanja istega povzročitelja škode.
Samo zato, ker je tožnik večji, močnejši in mlajši od toženca, še ni mogoče zaključiti, da tožnik ni mogel utrpeti nikakršnega strahu. Toženec je vendarle njegov oče in razloga, zaradi katerega otroka (v odnosu do staršev smo ljudje vselej otroci, tudi ko smo močnejši in večji od njih) ne bi bilo strah nasilja očeta, ni. Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedi tožnika, da se je ob obeh dogodkih očeta močno ustrašil, 11. 7. 2007, ker je prišlo do fizičnega kontakta; 22. 3. 2008 pa, ker je grozil, da mu bo odsekal noge in tožnico ubil (glede na dogodek z 18. 3. 2008 in zato, ker je očeta videl pretepati mater, pa je vedel, da je toženec pripravljen obračunati tudi fizično).
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
osebna svoboda – duševna integriteta – pravica do prostovoljnega zdravljenja – sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – hujše ogrožanje lastnega zdravja – demenca – duševna bolezen – motnje v spominu
Izrek ukrepa prisilnega zdravljenja je dopusten le, če so ugotovljene (in obrazložene) konkretne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.
ZGD-1 člen 321, 321/1, 328, 328/3. ZPP člen 158, 158/1.
actio pro socio - pravdni stroški - umik tožbe
Stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja in stroške za delo posebnega revizorja krije družba. Gre za načelo, da družba zalaga vse stroške in da jih tudi nosi oziroma krije sama. Tožeči stranki v pritožbi utemeljeno navajata, da stroški pravdnega postopka niso zgolj stroški toženih strank, ampak tudi njuni pravdni stroški oziroma pravdni stroški njunega pooblaščenca.
Ko gre za vprašanje, kdo mora povrniti pravdne stroške toženim strankam, ne gre za čisto derogacijo ZPP, kot pri prejšnji odločitvi, temveč za komplementarno razlago ZPP in ZGD-1. Temelj za povrnitev pravdnih stroškov toženih strank je v tej situaciji prvi odstavek 158. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je temu pravnemu temelju pravilno dodalo razlago prvega odstavka 321. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 328. člena ZGD-1, po katerih je plačnik teh pravdnih stroškov v prvi fazi udeleženec in ne manjšinska delničarja.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1-2, 52/2, 52/4.
invalidnost - izvedenina
Ker je prišlo do napake v seštevku priznane nagrade in stroškov izvedenstva v zvezi z zaslišanjem izvedenca ter posledično nepravilne uporabe 249. člena ZPP in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priznalo pravilno seštet znesek izvedenine.
trditveno in dokazno breme - izračun dolga - nekonkretizirano izpodbijanje višine - nespecificiran ugovor - nasprotovanje dokaznemu predlogu - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izračun dolga natančno in specificirano pojasnila in za svoje trditve tudi priložila dokaze, ki bi jih lahko tožena stranka tudi konkretno izpodbijala, česar pa ni storila. To pa pomeni, da ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Glede na navedeno ugotovitev pa je sodišče prve stopnje pravilno sledilo stališču tožeče stranke, ki je dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca finančne stroke nasprotovala ravno iz razloga, ker tožena stranka svojega ugovora glede višine ni vsebinsko podrobneje specificirala.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – pravilna vročitev
Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju na navedenem naslovu živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel, kdo so ti soimenjaki.
ZFPPIPP člen 20, 60, 60/2, 60/2-3, 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 355/3, 355/3-8. ZIZ člen 44.
izvršba zoper insolventnega dolžnika – stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – občasni stroški – pravdni stroški – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
ZFPPIPP kot izjemo od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika določa izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane od zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Ne drži, da se kot stroški stečajnega postopka lahko štejejo le (pravdni) stroški iz postopkov v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. ZFPPIPP stroškov stečajnega postopka ne našteva taksativno, saj tako glede tekočih kot občasnih stroškov stečajnega postopka predvideva možnost, da med njih spadajo tudi drugi stroški. Čeprav ima vsaka stranka predhodno stroške v postopku oziroma zaradi njega, ta stranka glede pravdnih stroškov še ni v pravnem razmerju z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno o pravdi, in glede na zaključek pravde, tudi o povračilu stroškov. Šele končanje pravde ima torej za posledico odločitev o povračilu stroškov, zato je šele s sodno odločbo odločeno o upravičencu do povračila, o zavezancu za njihovo vračilo ter o tem, koliko le-ti znašajo. Tedaj torej šele nastane terjatev do nasprotne stranke iz naslova stroškov pravdnega postopka.
Toženec je v pravdnem postopku stranka, ki se s svojimi procesnimi dejanji brani pred zahtevkom tožeče stranke. V razmerju do tožnika ne uveljavlja nikakršne terjatve (dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve), zato že iz navedenega razloga ne gre za upnika, ki v postopku zaradi insolventnosti lahko poleg glavnice uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Prijava terjatev zato že iz teh razlogov ne pride v poštev v primeru, ko se tekom pravdnega postopka začne stečajni postopek nad tožečo stranko, saj tožena stranka nima terjatve zoper tožečo stranko, da bi lahko „poleg glavnice terjatve“ uveljavljala stroške, ki so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku. Ker terjatev iz naslova pravdnih stroškov (enako tudi, če bi šlo za stroške, ki so nastali tožniku) nastane šele z izdajo odločbe o stroških, pa je dolžnik dolžan plačati izterjevano obveznost kot stroške stečajnega postopka.