URS člen 23. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodno varstvo – pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do sodnega varstva – protipravnost ravnanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ustava RS sicer v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, vendar to ne pomeni, da je pravica do sodnega varstva neomejena. Kot vsako pravico je tudi to treba izvrševati pošteno in skladno z njenim namenom. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da neutemeljeno ali objestno vlaganje tožb in drugih pravnih sredstev ter zloraba postopkov z namenom škodovati drugi stranki, predstavlja nedopustno ravnanje, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58/4. ZZK-1 člen 70, 70/1, 70/3, 70/6.
odločanje sodišča o ugovoru zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skrbniški notar
Sodišče ob ugovoru ponovno preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo, tokrat upoštevajoč ugovorne razloge in razloge, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti; tudi ali zatrjevana listina predstavlja izvršilni naslov za izterjevano terjatev (glej 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje lahko ob reševanju ugovora odločitev iz sklepa o izvršbi spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne (če niso izpolnjene materialne predpostavke za izvršbo) ali zavrže (če niso izpolnjene procesne predpostavke izvršbo). Sodišče prve stopnje ima pristojnost polne jurisdikcije (primerjaj še četrti odstavek 58. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo pravilno zavrnilo, saj v tej zadevi niso podani vsebinski pogoji za dovolitev izvršbe – listina, ki jo pritožnica zatrjuje kot izvršilni naslov, ne more predstavljati izvršilnega naslova za izterjavo nedenarne terjatve do dolžnika: predložitev izjave banke, da je pritožnica prosta vseh obveznosti po dotični kreditni pogodbi. Dolžnik take obveznosti, ki bi bila neposredno izvršljiva, v notarskem zapisu ni prevzel.
V točkah 13 in 14 notarskega zapisa so dejansko dogovorjene listine, ki jih notar v smislu skrbniškega notarja po 70. členu ZZK-1 potrebuje, da opravi potrebno vknjižbo pridobitve lastninske pravice v korist upravičenca (dolžnika). Pravilno pa je sodišče prve stopnje navedlo, da obveznost izročitve omenjene izjave banke ni neposredno izvršljiva proti dolžniku. Je le pogoj, da se izvede vknjižba pridobitve lastninske pravice na dolžnika.
Na tožnici je bilo dokazno breme, da volja, izražena v kupoprodajni pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju ter da je namesto nje v skladu z drugim odstavkom 50. člena OZ veljala darilna pogodba. Da sta pogodbenika imela ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe namen prikriti neodplačen pravni posel, bi tožnica morala sodišče prepričati do te mere, ko v resničnost njenih trditev ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen človek oziroma tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. To pa tožnici ni uspelo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023253
ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - pogoji za preklic - izmikanje s pogojno obsodbo naloženim obveznostim - pretek roka za izpolnitev dodatnega pogoja
Postopek za preklic pogojne obsodbe je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj. Če ga ni izpolnil, sodišče ugotavlja, ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin tega ni mogel pravočasno storiti, ali pa ga ni izpolnil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.
V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - pristop na zaslišanje - izostanek storilčeve sodelovalne dolžnosti
Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – zasedanje stanovanja brez pravne podlage – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Tožeča stranka odločitve sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka na sklenitev najemne pogodbe ne izpodbija, zato je ta odločitev postala pravnomočna. Ker tožnici zasedata stanovanje brez ustrezne pravne podlage, so navedbe, ki jih v pritožbi navajata, brezpredmetne za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga izpodbijata, odločitev sodišča, da sta dolžni na podlagi 111. člena SZ-1 izprazniti in izročiti lastniku stanovanja, pa pravilna.
Vsled navedenega, ko torej pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, da je obdolženi vedel, da so na zakupljenih parcelah izviri pitne vode, in da se ta voda po cevovodu odvaja v vodno zbirališče - vodohran, od tod pa poteka po cevovodih do posameznih gospodinjstev, ter da se je zavedal, da z gnojenjem z gnojnico povzroča nevarnost za onesnaženje vode, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno, pa je kljub temu gnojil zemljišča in s tem povzročil onesnaženje pitne vode, pri čemer je ravnal z direktnim naklepom, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hote storil, ni mogoče pritrditi pritožbi, da je ravnal v dejanski in pravni zmoti.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – domneva lastninske pravice
Izločitve po 32. členu ZD ni brez zahteve dediča, zato se v primeru nasprotovanja sodedičev na pravdo napoti tisti dedič, ki uveljavlja izločitveni zahtevek, ne pa sodediči, ki glede zapustnikovega nepremičnega premoženja kot pravilno sprejemajo zemljiškoknjižno stanje.
toženec je zapeljal z avtomobilom v tožnika – udarec – pretep – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – soprispevek – zastaranje – zastaralni rok – strah – posttravmatski sindrom – pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje se je pravilno lotilo zadeve tako, da je ugotovilo, kot trdi tudi tožnik, da je šlo za dva dogodka oziroma dve škodi. Prva je iz dogodka v zvezi z avtomobilom in tu je tožena stranka v celoti kriva in pravnomočno obsojena s sodbo K 460/2006 in to glede škode, katero je ugotovil izvedenec v tem postopku. Za škodo zaradi fizičnega obračunavanja, v katerega sta se zapletli obe pravdni stranki, potem, ko je avto ustavil, pa je njun prispevek do polovice. Za to škodo tožnik ni dobil od zavarovalnice poravnanega zneska in lahko toži.
Tožnik glede odškodnine iz naslova prestanega strahu poudarja, da se je pri tožniku razvil posttravmatski sindrom, ki traja že več kot 5 let. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik za primarni strah zaradi udarca avtomobila prejel od zavarovalnice 400,00 EUR in da je s tem škoda poravnana. Pri tožniku se je takoj zatem razvila jeza in želja po maščevanju, saj je stopil k tožencu, ga začel zmerjati z osebnimi stvarmi, ga žalil, poniževal in nato je prišlo do nadaljnjega obračunavanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postavilo izvedenca psihiatrične stroke.
Ker ni spora o okoliščini, da je bila lastnina na stanovanju po pomoti vpisana kot skupna lastnina, sledi logičen zaključek, da je stanovanje v solastnini obeh toženih strank, zato je sodišče kot podlago za določitev velikosti deležev pravilno uporabilo določila Stvarnopravnega zakonika. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na domnevo iz 65. člena SPZ, da so deleži solastnikov enaki, pritožnik niti nima interesa za pritožbo, ker ne navaja, da je njegov delež večji od 1/2. Posledično je zato nepopomembno, kolikšen del kupnine za stanovanje je plačala katera od toženih strank.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086026
ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1, 216, 285, 286, 357. OZ člen 174, 179, 180.
povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – poškodba glave – denarna renta – tuja pomoč – odmera denarne odškodnine – prosti preudarek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zmanjšanje mentalnih sposobnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – katastrofalna škoda – prekluzija – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – prekoračitev tožbenega zahtevka
Po ustaljeni sodni praksi mora zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. Sistem omejenega kritja zavarovalnic oziroma limita ima pomen le, če gre za vsoto ali kritje, ki vedno zadošča za plačilo odškodnin iz povprečnega škodnega dogodka. V konkretni zadevi je škoda nastala v prometni nezgodi z dvema udeleženima motornima voziloma in več oškodovanci, ki so utrpeli hujše poškodbe, dva smrtne, druga tožnica pa izjemno hude poškodbe. Zavarovalna vsota v takšnih škodnih dogodkih mora zadoščati za plačilo odškodnine tudi več oškodovancem in tudi za primer, ko so utrpeli hujše poškodbe, vključno s katastrofalno škodo in posledico, kot je na primer paraplegija ali tetraplegija. Zato v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno obveznosti prve toženke v izreku sodbe omejiti z zavarovalno vsoto.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086713
ZVEtL člen 11, 16, 16/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – pridobitelj posameznega dela stavbe – lastnik zemljišča – zemljiškoknjižni lastnik – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Cilj ZVEtL je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Posamezni deli stavbe, za katere sodišče ne ugotovi (v skladu s pogoji po ZVEtL), da so bili odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ob vzpostavitvi etažne lastnine ostanejo v lasti zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele.
ZZZDR člen 103, 106, 106/2, 123, 123/1, 129, 129a. OZ člen 329. ZIZ člen 9, 9/2, 239.
začasna odredba – začasna ureditev preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka – materialne in pridobitne zmožnosti staršev – prestajanje zaporne kazni – izredna odpoved delovnega razmerja – zakrivljena pridobitna nezmožnost – stiki med starši in otroki – stroški voženj na stike – izvajanje stikov v zavodu za prestajanje kazni zapora – prisotnost tretje osebe – kršitev začasne odredbe o stikih – denarna kazen
Toženec je sam povzročil izgubo zaposlitve in s tem poslabšanje svojih preživninskih zmožnosti, kar ne more vplivati na višino njegove preživninske obveznosti do otrok. Zato je nerelevantna okoliščina, da toženec v času, ko mu je odvzeta prostost, ne more delati in pridobivati zaslužka, saj takšne situacije niso povzročile objektivne, od toženca neodvisne okoliščine, ampak njegovo nedopustno ravnanje na škodo tožnice in njunih otrok.
Glede izvrševanja osebnih stikov v ZPKZ je tožnica dolžna pripeljati otroka v zavod, pri čemer sama ni dolžna prisostvovati izvedbi stika. Tožnica je dolžna zgolj obvestiti toženca, kdaj (katero soboto po prejemu sodbe in sklepa o začasni odredbi glede stikov in potem naprej vsako drugo soboto) bo pripeljala otroka. Za vse ostalo (predvsem zagotovitev prisotnosti tretje polnoletne osebe v času stika, da je stik mogoče izvesti glede na pravila ZPKZ) je dolžan poskrbeti toženec. Prvo sodišče ni bilo dolžno določati tretje osebe, ki bo prisotna ob stikih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023154
ZPP člen 224, 224/6.
nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - neskladnost predložene listine z izvirnikom
Kršitev, ki jo uveljavlja pritožba, ne pomeni kršitve načela dispozitivnosti, ampak gre za kršitev razpravnega načela, po katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožnik namreč uveljavlja, da toženka poizvedbe o navedbah v odpustnem pismu Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor, z dne 27. 11. 2012, ni predlagala, zato ga sodišče prve stopnje glede na razpravno načelo ne bi smelo samoiniciativno izvesti. Vendar pa šesti odstavek 224. člena ZPP določa, da, če sodišče dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala. Navedeno pooblastilo kot izjemo od razpravnega načela pooblašča sodišče, da lahko, če dvomi o pristnosti listine, samoiniciativno, brez pobude te ali one stranke zahteva, da se o pristnosti listine izjavi organ, od katerega bi naj listina izvirala.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
osebna svoboda – duševna integriteta – pravica do prostovoljnega zdravljenja – sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – hujše ogrožanje lastnega zdravja – demenca – duševna bolezen – motnje v spominu
Izrek ukrepa prisilnega zdravljenja je dopusten le, če so ugotovljene (in obrazložene) konkretne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.